KISLO? SLADKO? UMAMI! – pogled na Roots in the woods 2023
Dodobra smo zakorakali v 2024 in prevetrili glave in misli od lanskoletnega Roots in the Woods festivala in spodaj je nekaj izbranih vtisov s strani Zdravka Stravka.
Peta ponovitev Roots in the woods festivala je že drugo leto zapored potekala zadnji vikend avgusta na Pohorju v bližini Hotela ‘Jakec’. Prve tri so se odvile v Radušah pri Slovenj Gradcu. Festival se je 2022 prestavili na Pohorje, ki je tudi povezovalna točka zanesenjakov iz Koroške in Štajerske, ki festival organizirajo prostovoljno in neprofitno.
Za redne obiskovalce reggae/dub festivalov v regiji pomeni nekakšen zaključek poletne festivalske sezone. Ali je bil festival češnja ali višnja na vrhu torte? Odvisno od tega, ali je bila festivalska izkušnja sladka ali kisla. Čeprav lahko tudi sladko kisla kombinacija ugaja.
Festival se je neuradno otvoril že v sredo 23. 8., s koncertnim presenečenjem v obliki mlade perspektivne reggae zasedbe Evolution Groove. Zgodnje obiskovalce so popeljali čez kratek enourni repertoar in poželi veliko navdušenja in odobravanje. Odličen uvod in češnja, preden se je torta sploh spekla.
Prvi dan festivala je bil rezerviran za zvočne sisteme. Koncertno prizorišče Gold Stage se je za en dan spremenilo v soundsystem areno. Gostilo je soundsysteme v popolni zasedbi, in sicer, Urbi’s Hi-Fi, Jamcoast Soundsystem, Sandokan Hi-Fi in domači Roots in the Woods Sound System, ki je združitev Three Kings Soundstation in Peacemessenjah Soundsystem. Prav zanimivo je bilo videti vse sound kruje na kupu, postavljati te gore zvočnikov. Soundsystem ekstravaganca pod velikim šotorom je pričarala unikatno vzdušje in barvito kuliso primerljivo s soundsystem konferencami, ki so se zgodile v preteklosti v Sloveniji. Soundsystem operaterji so stopnjevali base in decibele do vrhunca, ko sta nastopila Salomon Heritage in Peter Youthman. Vibes full of culture! Green stage pa je nadel enodnevno preobleko Jungle / DnB pokalice s prekaljenimi Gonobeats, Roots in Session in Vibe Department ter srbskim Rahmaneejem kot main actom večera. Zelo všečno ampak žal premalo ljudi, ki bi lahko pričarali zares naelektreno vzdušje. Red stage je deloval v notranjih prostorih lokala Rdeča kapica in dopolnil ter zaokrožil predominanten Jungle / DnB dan z Akka in Mr. Too Nice. Češnja in višnja v samem polnilu lahko prav dobro komplementira med sabo.
Drugi dan Roots in the woods 2023 se je začel z obvestilom, da Rising Stage pri Hotelu Jakec ne bo deloval, zaradi intenzivnih priprav osebja na poroko, ki so jo gostili naslednji dan. Organizatorji so bili iznajdljivi in jutranje sessione organizirali v Camp Area šotoru, ki so mu vladali paraflex scoopi Urbi’s Hi-Fi. Za gramofoni so se menjavali slovenski selektorji Jocare, Total Destruction, Jahklin Selecta, Tmintafari in Rasgatharah. Čez dan je bila v kampu tudi bobnarska delavnica ter nekaj drugih, ki pa se jih nismo uspeli udeležiti. Ujeli pa smo film Trohnenje Toma Križnarja in Bojane Pivk ki je bil zagotovo eden izmed vrhuncev neglasbenega programa festivala. Kamp je slab kilometer stran od glavnega prizorišča, kar se nam je na začetku zdelo daleč. Ampak ko je mera basa polna, je ta oddaljenost šotorišča prav blagodejna, saj se lahko odpočiješ in naužiješ mirne zvezdne noči preden te sanje ponesejo v nov dan. Ko smo končno prišli na glavno prizorišče, je na glavnem odru že skakal Tadiman s Sitimi Hlapci in ogreval množico pred nastopom Awe Fall, rasta princese s prodornim glasom, ki je celotni večer ponesla stopnjo višje in dodobra ogrela množico pred nastopom žive legende svetovne dub scene. Paolo Baldini z ekstaznim roots dubom in prodorni MC Andrew-I, sta držala večino ljudi na plesišču do konca. Nekateri pa so se že prej odpravili na Green Stage, kjer je rohnel Roots in the Woods soundsystem. Anásta in Koneski sta suvereno odrolala in navdušila plesoče duše. Sladek bas pa je postal še slajši, ko je kontrole je prevzel Yaksha, mlad, a nadvse perspektiven producent iz Bristola, ki že ima svojo založbo Yaksha Sounds, katerega vinil izdaje so razgrabljene tako rekoč v trenutku. Sledil je Haris Pilton, ki nikoli ne razočara in vedno znova preseneti z vrhunsko avtorsko dub produkcijo. RITW Soundsystem se je počasi ugasnil in začelo se je glasbeno popotovanje, ki je bilo za marsikaterega dubheada vrhunec festivala v petek in tudi v soboto. Dandelion Soundsystem sestavljata dva prijatelja Basty in Ical s svojima ženama in otroci. Dve družini in soundsystem, ki ne samo zveni brutalno dobro, ampak je tudi na pogled ‘remek delo’ kot je rekel hrvaški kolega Buda. King David style all night long! Edukacijski selektorjev nastop, kjer na en gramofon predvaja vokalne in instrumentalne verzije plošč in med njimi zbrane izobrazi o komadu ali aktualnem dogajanju po bližnji in daljni okolici. Meditacija in masiranje basov, ki jim je svoje pridal tudi Ras Ikel z izbrano selekcijo in res sladko zaokrožil petkovo dogajanje.
Zadnji dan festivala smo se zbudili v še eno sveže sončno jutro oz. že kar dan. V Camp Area so že rolali Tmintafari in Jamcoast ekipa. Po kosilu pa smo hiteli na Green Stage, kjer sta nastopala Dub Asylum, dvojec razpet med Irsko in Hrvaško s heavy bass selekcijo, sledila sta Roadtripperssound s steppers pastirsko truba dub selekcijo. Party muska to the fullest. Medtem so na Gold Stagu že skakali žurersko nabriti the Homegrowns. Pozitiva na potenco, prava zabava na poskok, ki se je stopnjeval do nastopa Del Arno Band-a. Jovan Matić in kompanija zbrana okoli njega, je naredila nekaj, kar do sedaj v Sloveniji še ni bilo videno in slišano. Koncertirali so kar dve uri in pol. Ne vem, koliko bisov je bilo, ampak nastop in energija celotnega kolektiva je bila neopisljiva in to smo začutili vsi, ne glede na to, ali smo besedila razumeli ali ne, smo vsi peli ‘Nema, nema, nema’. Svaka čast, yes I. Za njimi so nastopili furlanski duberji R.Esistence in Dub katerih nastop je bil prav tako fascinanten. Za tem je bila pred nami odločitev. Na Green Stagu soundsystem meditacija z Ical Ises v glavni vlogi, na Red Stagu dnb lokalne face, bass kolektiv z resnimi nameni Gonobeats in mlad perspektivni NoxBuk. Odločili smo se za Green Stage in zopet zaplavali po valovih vibracij z Dandelion Soundsystem, ki so nas ponesli do zgodnjih ur in jutranja zarja nas je pričakala pred odhodom v šotor.
Kako mi je bilo na Roots in the Woods 2023. Sladko? Kislo? Umami! Če samo še omenim, da so bili WCji čisti in na več mestih poleg plastičnih na voljo tudi ‘pravi’. Da je bila lepo urejena zunanja kuhinja z odlično pohorsko pitno vodo in kabine za prhanje s toplo vodo. Da so imeli poleg klasike Laško, Union, v ponudbi tudi tri vare Mali Grad Pivovarne. Eno celo zvarjeno posebej za to priložnost imenovano Rootsman lager. Da je bila ponudba hrane s strani Hotela Jakec res okusna in za vse okuse tako mesne kot nemesne, po dokaj normalnih cenah. Da je celoten festival dišal, poleg svete zeli, predvsem po aromatični smrekovi smoli. To so same sladke stvari. Višnja, ki bi lahko bila manj kisla pa je bila podhranjenost organizacijskega kadra, saj so določene stvari zamujale. Predvsem neglasbeni program. Ampak ta svežina in entuziazem ekipe, ki dela festival res s srcem je naredila izkušnjo predvsem sladko in ravno toliko kislo, da vse zaokroži v umami.
Že zdaj se veselim Roots in the Woods 2024, ker sem začutil, da ima zelo svetlo prihodnost butičnega roots reggae festivala. In to v Sloveniji rabimo!
https://www.facebook.com/rootsinthewoodsfestival
https://rootsinthewoodsfestival.com/
