Overjam – ime, ki navduši ljubitelje reggae glasbe iz vseh koncev Evrope. Vsako leto nestrpno pričakujemo ta festival, saj nas razvaja s prvovrstnimi izvajalci, pozitivno energijo in nepozabnimi izkušnjami. A letošnja edicija nas je pustila s precej grenkim priokusom in občutkom razočaranja, ki ga je težko prezreti.
Overjam 2023 je bil festival, ki sem ga nestrpno pričakoval, čeprav se na odru ni pojavilo toliko velikih reggae zvezd, kot smo jih bili v preteklih letih vajeni. Kljub temu je bilo na sporedu dovolj odličnih nastopov, ki so me pustili odprtih ust.
Toda preden se poglobimo v glasbeni del, se moram dotakniti nekaterih neprijetnih trenutkov. Tik pred festivalom so odpovedali del akreditacij za našo ekipo, kar nam je onemogočilo normalno delovanje in me prisililo, da sem si uredil običajno vstopnico. Če sem razumel prav, je bil to odgovor na to, da je Roots In The Woods festival našel več prostora na naših straneh kot Overjam. Čista resnica, a le eden izmed teh dveh festivalov se je angažiral in si sam urejal svojo podstran pri nas.
Ko sem bil nazadnje kritičen do festivala, sem doživel kar nekaj pritiska in pregovarjanja. Ta zapis nastaja z mirno vestjo in zavedanjem, da si z njim morda zapiram vrata do naslednjih edicij in da bodo akreditacije še težje dosegljive. Pa vseeno, vedno sem pisal, kar sem čutil. Če me festival noče, če ne vidi doprinosa, me pač ne bo več tam. Tale zapis je neka peta edicija. Če bi objavil tisto, ki je nastala že tekom festivala, bi bil ponovno blokiran, kar ne bi niti bilo prvič. Zdi se, da odraščam in razmišljam bolj racionalno.
Najprej hvala Fulviu, Alanu in celotni glasbeni produkcijski ekipi za vaše trdo delo in organizacijo festivala. Kljub zapletom ste naredili vse, kar je bilo mogoče, da bi nas navdušili in zabavali. Žal pa so bile nekatere odločitve, ki so jih sprejemali drugi v organizaciji, precej vprašljive.
Dobiti ekskluzivni nastop (oziroma dva), legendarnega King Jammyja, je vredno vsake pohvale. Ampak …
King Jammy, legendarni producent in izvajalec, je bil eden izmed najbolj pričakovanih nastopajočih na festivalu. Bil pa sem razočaran nad njegovim nastopom na glavnem odru, saj je bila glasnost zvoka veliko prenizka in tehnični problemi so bili očitni. Nekaj, kar je pustilo zelo grenak priokus.
Vendar pa nas je King Jammy dan kasneje popolnoma navdušil na mogočnem Warrior Charge Sound Systemu. Že dolgo ni bilo tako navdušujoče izkušnje, kot sem jo doživel tam v skednju. Neposrečeni lokaciji, ki je letos gostila dub oder. Ko že omenjam dotični oder, ne morem mimo nastopa, ki so ga pripravili Dr. Obi, Anja G, Sistah Tena in Roo T. Hrvaška naveza, ki je stresla skedenj in poskrbela za res močno selekcijo.
To je bil tudi oder, o katerem se je veliko govorilo, na žalost zaradi povsem napačnih razlogov. Stavba naj bi imela azbestno streho, kar bi lahko predstavljalo tveganje za obiskovalce. David in D-Vibe, člana Sound System ekipe, sta verjetno vedela več o tej situaciji in sta se pojavljala na svojem odru z maskami. Če so govorice resnične, bi to pomenilo resno zanemarjanje varnosti na festivalu.
Overjam je veljal za festival, ki ceni reggae glasbo in kulturo. Toda letos se je zdelo, kot da je postal le še posel, kjer so dovoljeni vsi ukrepi, tudi če morda ogrožajo zdravje obiskovalcev. Malo je izgubil dušo.
Ko smo se poglabljali v festival kot obiskovalci, smo opazili še nekatere druge pomanjkljivosti. Stvari, na katere sem opozarjal v zapisih,ki so nastali že pred leti, pa vendar se zdi, da se je tudi tukaj naredil letos korak nazaj. Morda pa sem kot običajni obiskovalec imel preveč časa in sem opazil stvari, ki jih drugače iz zavetja press centra ne bi. Za osebno higieno in temeljne potrebe obiskovalcev bi lahko bilo veliko bolje poskrbljeno. Več pritožb sem slišal na ta račun, pa vseeno se ne bi poglabljal v to. Morda nasvet organizatorjem, preživite en festival izven zavetja stanovanj ali hotelov in si postavite šotor v kampu. Morda boste tudi sami videli, kaj vse manjka.
Jure, pusti te limonade in povej kaj o glasbi!
Prav.
L’Entourloop. Pa kaj si ti ja nor! Kakšen nastop, kakšna energija in glasbena selekcija. Veliko sem pričakoval od dvojice in njunih gostov in več kot navdušeno lahko zapišem, da so presegli vsa pričakovanja. Wow! Še danes ne morem verjeti kakšen nastop. V tistem trenutku mi je bilo vseeno kakšne barve je moja zapestnica, kdo je organizator in za vse okoli mene. Vsa razočaranja so izpuhtela v zrak in glasba je prevzela telo in um.
Kako lepo je bilo videti in slišati ponovno Brain Holidays. Hrvaška skupina, ki smo jo kar malo posvojili tudi pri nas, katerih nastopi so vedno vrhunski in polni pozitivne energije. Videl in slišal sem jih mnogokrat in upam, da jih tudi še bom. Odličen nastop so pripravili tudi pri Kočevska Orkestra, ki so bili tokrat zasluženo nosilci glavnega odra zadnji večer in nas pospremili še na zadnji razvrat na dancehall odru, kjer najdejo svoj prostor tisti bolj “navihani” reggae ljubitelji. Njihova energija, vsem poznane pesmi in Semotov vokal je nekaj, kar vedno prinese dobro zabavo. Prijetno presenečenje je bil tudi Jamming oder, ki je bil letos tudi presenetljivo dobro ozvočen s strani Shimana Sound Systema, nekaj, kar ni bilo samoumnevno v preteklih edicijah. Dancehall oder te sreče žal ni imel. Koncert Steel Pulse je bil super. Več kot upravičili so svoj sloves in v čast si štejem, da sem jih končno uspel slišati v živo. Videti PulaP Reggae Station po, ne vem koliko letih. Eden svetlejših trenutkov festivala. Dubioza je naredila, pač tisto, kar Dubioza najbolje zna. Razplesali so množico s svojimi balkan ritmi. Težko bi rekel, da nepričakovano, pa vseeno jih je vsakič v veselje poslušati. Njihova energija je edinstvena in ljudje pod odrom so vsakič kot v transu.
Del festivala, ki si zasluži vse možne besede pohval, poklon in, kjer se je ustvarjala pravljica, je bila plaža. Tam se je prebudil pravi reggae duh in energija, ki je krasila festival v preteklih letih. Roots In Session ter RiddimOperator RadioShow ekipi sta oživili plažo in ji vrnili tisti čar, ki je bil že skorajda pozabljen. Za ta občutek smo lahko še kako hvaležni. Upam, da bo ta del ostal stalnica. Overjam je Sotočje. Tam enostavno mora biti dogajanje!
Pa če ostanem še malo “dol”, na tem magičnem Sotočju, in se dotaknem Universityja in trenutkov, ki nam jih je pripravil Angus Taylor. Tam v senčnem kotičku ob bregu ledene Tolminke nam je dnevno razgaljeval vzornike in nastopajoče na način, ki je navdušil vse prisotne. Videti King Jammyja, kako ga gane vprašanje do te mere, da si mora vzeti trenutek, da potoči solzo … To je magija, ki presune ljubitelje glasbe in nas poveže z našimi heroji na način, ki je težko razložljiv. Še težje zapisljiv, če bi le lahko videli kotičke mojih ustnic, medtem ko se te črke povezujejo v povedi.
Kljub razočaranju nad nekaterimi vidiki festivala želim zaključiti z optimizmom. Morda se bo Overjam zavedel konstruktivnih kritik in se vrnil na pravo pot. Ne glede na to, koliko je teh kritik in jih še bo, pa je Overjam nekaj posebnega. Tam se srečujemo prijatelji iz celega sveta, ki se drugače ne vidimo. Za mene osebno je to Overjam. Lahko se organizator še tako Teško trudi, ta del festivala smo si ustvarili sami skozi leta. Leta (necenjenega) dela, potovanj in obiskovanja različnih prireditev. Zaradi tega dela festivala sploh še hodim v Tolmin. Prijatelji, se vidimo kmalu!
Če sem že pri prijateljih, največja hvala Teresi in njeni Run It agenciji za dobro voljo v press centru pretekla leta. Brez nje in njene ekipe bi iz festivalov prinesli veliko manj vsebine. Letos nam žal niso privoščili tega, pa vseeno. Tudi njo je namreč letos doletela podobna zgodba kot mene. Lahko nam vzamejo press center, ne pa tudi tistega, kar nam je ta center dal skozi leta, prijateljstvo in vzajemno spoštovanje. Press center smo ljudje, ki smo delali tam vsa ta leta. Še ena nelogična poteza organizatorja.
Overjam je v preteklih letih postal resen festival, ki je spoštoval glasbo, kulturo in občinstvo. Toda letošnja edicija je pustila grenak priokus, in upamo, da bo organizacija premislila svoje odločitve. Resnično si želim, da bo Overjam znova postal tisti festival, na katerega se bomo vsako leto nestrpno pripravljali, polni pozitivnih pričakovanj.
Tedaj se morda še vrnem.
Pripravil: Jure Miklošič
