Težko pričakovani petek in ura odhoda je končno prišla. V službi sem malo prej zaključil in odšel proti Novi Gorici, kjer smo se dobili in odpravili naprej proti končnemu cilju, One Love Festivalu 2017. Festival je trajal 9 dni jaz pa sem se na mojo žalost uspel udeležiti le zadnjih dveh. Po poti pa izvem, da je četrtkov koncert Kymani Marleya odpadel, saj so imeli organizatorji težave z varnostjo (ki je ni bilo) in jim je policija zaradi tega prepovedala izpeljavo koncerta. Sprva malce šokiran, potem pa smo bili skupnega mnenja, da bosta zato ta dva dni toliko boljša. Pot je zelo hitro minila in že se je prikazala znana lokacija in malce bolj daleč znak One Love Festival. Ker akreditacij nismo dobili takoj, smo pa dobili dostop do kampa in čas za postaviti šotor, kjer smo se udobno namestili. Naredili smo točno, kot so nam rekli, sprostite se in uživajte na festivalu. Kamp je bil zaseden, a le tista mesta s senco, drugo pa je bilo bolj prazno, saj smo bili še zgodnji. S časoma je nekaj ljudi še prispelo v kamp, ampak zelo manj kot prejšnja leta. Ko smo dobili akreditacije, smo se še malo zadržali v kampu in poskrbeli za osvežitev in seveda, številka ena opreme, ki se jo potrebuje tukaj, razpršilo proti komarjem. Z glavnega odra se je slišalo napovedovalca, ki je napovedal skupino Meta and The Cornerstones. Meta, ki prihaja iz Senegala, je po besedah organizatorja, ko sva govorila, zelo preprost in skromen človek in je oseba, ki nima nikakršne želje, da bi postal t.i. »zvezda«. Pod odrom je sicer bilo manj ljudi, kot sem osebno pričakoval (s časoma se jih je nabralo še nekaj), a to ni spremenilo zame najboljšega koncerta petkovega večera. S svojo preprostostjo in tistim nasmeškom, izgleda Meta Dia zelo topla oseba in takšen je bil tudi koncert. Več ali manj so bile pesmi iz novega albuma Hira, seveda pa se ni manjkalo tudi drugih pesmi, kot je npr. Somewhere in Africa, My Beloved Africa,... S tem koncertom so nam Meta and The Cornerstones izrekli lepo dobrodošlico, tako pa smo dobili tudi tisti pravi festivalski občutek in energijo, čeprav je koncert res prehitro minil. Sledil je koncert jamajškega izvajalca Turbulence, ki je bil svoj čas kar priljubljen v Italiji. Turbulence je lepo ogreval in razgrel občinstvo, ki se je počasi lepo povečalo, s svojimi pesmimi, kasneje pa tudi z nekaj priredbami. Tudi njegov koncert je trajal le približno eno uro, premalo ... Nato pa je sledil še zaključni koncert zvezde večera, dancehall izvajalca, Assassin aka Agent Sasco, ki je lepo zabaval vse dancehall navdušence, pripravil zanje čudovit koncert, a sam nisem ravno velik pristaš in mi tudi koncert ni bil nič posebnega. Ko se je program na glavnem odru zaključil, se je dogajanje preselilo na Dub Area, kjer so nastopali Dub Generation in Moa Anbessa.

  

Sobota je bila čez dan malce lenobna, sproščanje na bazenu ob prijetnih vibracijah, ki so jih vrteli tamkajšnji selektorji, popoldne še en hiter skok do morja in nazaj na festivalsko prizorišče. Malce smo pogrešali razne delavnice, katerih bi se udeležili in porabili svoj prosti čas. Čeprav naj bi delavnice potekale, jih mi nismo zasledili, nikjer pa tudi nismo našli nikakršnega seznama ali časovnice, kdaj naj bi katera delavnica potekala. Seveda pa je kljub temu festival prijazen za vse, saj je na festivalu bilo mogoče videti veliko starejših in mlajših, pa tudi veliko družin, kar je le potrdilo, da gre za prijeten festival. Tudi ponudbe s stojnic se ni manjkalo, pa raznolika ponudba hrane in pijače. Sobotni program na glavnem odru je bil prav tako jamajško obarvan, saj sta bila na seznamu nastopajočih Jah9 & Treatment Band in Anthony B Za Jah9 so organizatorji imeli še malce upanja, da bo vodila kakšnih 5 minut delavnico joge, ampak so bili skeptični zaradi časovne omejitve in tako ni prišlo do realizacije. Je seveda pa izpeljala odličen koncert, s pesmimi New Name, Hardocre, Humble Mi, med koncertom pa je z resnim tonom opozarjala na enake pravice moških in žensk, da se je treba spodbujati med seboj, pravico do čiste vode, do izobrazbe ... »Reggae music is about feeling good and having fun, but is also a rebel music.« Še en super koncert. Zaključek dogajanja na glavnem odru pa je pripadel ljubljenecu publike Anthony B-ju. Pod odrom je bilo daleč največ ljudi, Anthony B pa nam ni pustil, da se umirimo niti za minutko, zelo energičen koncert in odlična povezava s publiko z njegove strani. Vsake toliko, ko smo se malce utrudili pa nas je dvignil in že smo plesali in migali ob hitih kot so Police, Raid the Barn,... Mislim, da ga ni potrebno preveč opisovati, ker kdorkoli ga je že kdaj slišal v živo, ve, da ne bo razočaral in tako je bilo tudi tokrat. Na koncu je odpel še pesem »Having fun«, za katero je rekel, da nekateri pravijo da je čudna. No čudna ravno ni, je pa drugačna, ampak odlična za zaključek koncerta. Konec na glavnem odru, nadaljevanje na Dancehall area z I-Shence in Northern Lights.

 

Še eno leto je za nami, mi smo se imeli lepo, ta dva dni sta minila prehitro, kot da bi trajalo samo pol dneva. Zelo prijetna družba, lepi koncerti, prijetni ljudje...One Love Festival, hvala še za ene lepe spomine.

Se vidimo naslednje leto. One love!

P.C. in J.S.