Po Marihuana Maršu na ljubljanskem kongresnem trgu 20.4 (4/20) se je vikend kasneje odvijal MaraCann Fest. Mariborska različica »marširanja«. Že v Ljubljani me je Tadiman, ki je nastopal s svojimi Sitimi Hlapci povabil, a v tistem trenutku sem še nekako dvomil. Dober teden kasneje ni bilo nobenega dvoma. Na zadnjem sedežu klasičnega Volva 850, v dobri družbi Maše, Tamare in Luca smo bili na poti proti Mariboru. Seveda ne smem pozabiti na kosmatinko JoeJo, ki se nam je tudi tokrat pridružila in za katero z gotovostjo trdim, da je bila na več dobrih zabavah kot veliko ljudi, ki jih poznam in se imajo za »žurerje«.

(Foto: Maša Gojić)

Ravno, ko smo zvečer prispeli v Maribor in se je začelo mračiti, je bilo protestnega dela dogodka že konec tako, da o tem delu vam žal ne znam nič povedati, vem pa, da se je Sanjin potrudil in pripeljal nemalo aktivistov, somišljenikov in njegovih soborcev tudi iz tujine. In na tem mestu mu osebno čestitam za vse, kar je naredil v preteklosti, sedanjosti in nedvoumno prihodnosti. Junak z veliko začetnico, kar mu lahko prizna vsak, četudi morda ne podpira njegovega namena.

Po kratkem ogledu prostora nas je Tadiman popeljal v svoj studio, ki je kot neka galerija. Koliko plakatov, zabav, za katere sploh nisem vedel. Kot ta, da je bil Juilian Marley v Gustafu. Slike mladih Hlapcov, zasedbe Roots in Session in drugih. Kar nekaj časa je preteklo, predno sem predelal vse, v tem času nam je Tadi razlagal, kako je bilo na Jamajki ter pa predvajal nekaj pesmi, med drugim tudi dve, ki ju je posnel s Fantan MoJah in Israel Voice. Resnično lep glasbeni moment, ki ga je začinil prihod JD Passy-a. Ni trajalo dolgo in že smo bili priča mini koncertu in live sodelovanju med tema dvema prijateljema in glasbenikoma, ki sodelujeta že leta.

(Foto: Maša Gojić)

 

Vsi polni navdušenja in še pod vplivi vibracij iz Tadijevega studia, smo se odpravili v dvorano Gustaf, kjer je zbrane že zabaval Pupa Robbie. Ta prekaljeni ptujski selektor je znan po svojih setih, ki vas bodo razplesali, tudi če reggae glasba ni vaša prva izbira. Tudi tokrat ni bilo čisto nič drugače. Lahkotni prehodi od prave roots reggae glasbe do dancehall hitov, ki so poskrbeli za povratek energije, ki je na trenutke že pešala zaradi pomanjkanja spanca pretekle noči. Preprosta, a nadvse učinkovita selekcija, kjer so dogodku primerno prevladovale pesmi posvečene zeleni zeli, je poskrbela, da se je počasi polnila dvorana ter tako več kot uspešno pripeljal energijo na vesoljsko raven. Ko se je iz zvočnikov zaslišal napev »Oh, I'm an alien, I'm a legal alien », verjetno je najbolj znana verzija izpod rok Sting-a, je bilo večini v dvorani jasno, da bodo na odru pravkar »pristali« The Ufoslavians. Sama »zanimiva« zasedba si zasluži daljšo predstavitev, v kar so me prepričali s svojim nastopom na mariborskem odru. A, da ne bo tale zapis predolg, obljubim, da to storim v kratkem, v drugem zapisu.

(Foto: Maša Gojić) 

Kar so pripravili The Ufoslavians ta večer, je nekaj, recimo za začetek temu, zanimivega. Priznam, da mi prej še ni uspelo slišati celotnega nastopa skupine, a sedaj vem, da si ga bom ogledal še kdaj. Če ne drugega, da poiskusim še malo bolj dojeti to »vesoljsko« glasbo. Če je Robbie skrbel za lahkotne prehode in ritme so The Ufoslaviansi ravno nasprotje. Že prihod na oder v vesoljskih/jamajških maskah s svetlečimi očmi, to, da skupino sestavljajo producent, dj, selektor, instrumentalisti, Mc, … nakazuje, da gre za nekaj večjega, za neko raven, ki jo je težko razumeti. Lahko vam je preprosto všeč ali pač ne. Kombinacija reggae glasbe skupaj z balkan/funk/hip-hop/gipsy/jungle fuzijo ponudi poslušalcu spekter stilov, ki jih ne sliši vsak dan. Slišati je bilo pesmi v slovenščini, srbo-hrvaščini, angleščini, makedonščini,… Reggae vložki Tadimana, hip-hop vložki Fiđija, Harisa, vse do »plave ciganke« in nazaj. Na žalost lahko samo priznam, da moj besedni zaklad ni tako bogat, da bi vam lahko opisal vse, kar sem podoživel, niti ni moje poznavanje glasbe na ravni, da bi si upal soditi nastop.

Sam nisem pristaš »Balkan« zabav, pa vendar ne sodim nikogar na podlagi glasbe, ki jo posluša. Ravno zato sem morda presenečen. Presenečen sem, ker se mi je sam nastop dopadel. V bistvu sem med cirka dve uri dolgem nasopu dolživel od začudenja, sreče, plesnih trenutkov, šoka in še kaj. Morda se sliši »pretrdo«, kje čez lužo bi temu morda rekli »too hursh«, a prav tak je njihov nastop. Grobi prehodi med žanri vam ne bodo pustili, da bi se zasanjali, da bi se naveličali, držali vas bodo na plesišču skupaj s suhimi usti, kajti zanimalo vas bo kaj sledi, ali lahko pripravijo še kakšno presenečenje. In odgovor je, da lahko! Resnično zanimiva popestritev, performans, ki si ga more ogledati vsak ljubitelj glasbe, bodisi Mile Kitića, Boba Marleya ali pa kakšnega Eminema. Ni važno kaj poslušate, česa takega zagotovo še niste slišali.

(Foto: Maša Gojić)

Ko so se »vesoljci« poslovili po tem, ko so mogli na željo občinstva, priti nazaj na oder, je počasi opremo pripravljal Splinter. Eden, po mojem mnenju, tehnično bolj izpopolnjenih dj.-ev pri nas. A to je morda tema za kakšen drug glasbeni portal, tukaj naj povem, da je na začetku presenetil z dancehall selekcijo , kateri je postopoma vmešaval čedalje več hip-hopa.

(Foto: Maša Gojić)

Ravno ko pišem zgornji zapis, sem dobil informacijo, da je MarCanna Fest dobil tudi »after-party« in sicer so dan po omenjenih koncertih prišli izvest racijo policisti. Rad bi le še enkrat izrazil osebno podporo vsem akterjem aktivnosti, ki se dogajajo v Pekarni in na tem mestu upam, da niso policaji s svojim obiskom naredili preveč škode pacientom, ki so odvisni od pomoči Sanjina in njegovih soborcev. Ter pa se zahvalil še enkrat za topel sprejem in obljubim, da se vrnem kaj kmalu!

Jure Miklošič

 

Dogodki

Barakafest 2017
26 Avg 19:00
Jamcoast radio
26 Avg 21:00
RiddimOperator Oddaja
28 Avg 21:00