Jared Cook Jersey  73. ROJSTNI DAN BOB MARLEYJA - Reggae.si (function() { if(typeof jQuery == 'undefined') return; jQuery(function($) { if($.fn.squeezeBox) { $( 'a.modal' ).squeezeBox({ parse: 'rel' }); $( 'img.modal' ).each( function( i, el ) { $(el).squeezeBox({ handler: 'image', url: $( el ).attr( 'src' ) }); }) } else if(typeof(SqueezeBox) !== 'undefined') { $( 'img.modal' ).each( function( i, el ) { SqueezeBox.assign( el, { handler: 'image', url: $( el ).attr( 'src' ) }); }); } function jModalClose() { if(typeof(SqueezeBox) == 'object') SqueezeBox.close(); else ARK.squeezeBox.close(); } }); })();

73. ROJSTNI DAN BOBA MARLEYJA

Danes bi svoj 73. rojstni dan praznoval legendarni glasbenik in neustavljiv borec za svobodo Bob Marley, ki je glasbo iz socialno šibkih predelov Jamajke prenesel na mednarodno sceno. Ob tej priložnosti smo pripravili malo daljši pregled Bobovega življenja, njegove glasbe in vpliva na svet. 

Bob Marley se je rodil kot Robert Nesta Marley 6. Februarja 1945 mami Cedelli Booker, ko je bila stara 18 let in očetu Norvalu Sinclairu Marleyju, ki je bil potomec angleških priseljencev iz Soussexa. Zgodnje otroštvo je preživel v podeželski skupnosti Nine Miles v goratem predelu province St. Ann na Jamajki. Prebivalci tega področja so ohranili veliko običajev afriških prednikov, pregovori, basni in razna opravila povezana z podeželskim življenjem, ki so bila značilna za Bobovo otroštvo, so mu zagotovila globlji kulturni kontekst pri pisanju pesmi v odraslosti.

Nine Miles, rojstni kraj Boba Marleyja   

Naslednje poglavje življenja Bob Marleyja se je začelo v poznih 1950ih letih, ko je komaj najstnik zapustil St. Ann in se odpravil v glavno mesto Jamajke. Navsezadnje se je ustalil v zahodnem Kingsotonu, v predelu Trench Town, tako imenovanem, ker je bil zgrajen čez kanalizacijski jarek. To je bila skupnost z nizkimi dohodki, sestavljena predvsem iz nezakonitih naselji in državnimi nastanitvami, kjer je v hišah živelo po več družin. To je Boba prisililo, da se je hitro naučil braniti pred lokalnimi zlobneži. Njegove mogočne veščine uličnega pretepanja so mu prislužile spoštovan vzdevek Tuff Gong.

Kljub revščini in obupu je bil Trench Town tudi kulturno bogata skupnost. Bob je svoje tamkajšnje življenje opisal v skladbah »No Women No Cry« (1974), »Trench Town Rock« (1975) in »Trench Town« izdan posthumno leta 1983.

Pri 16 letih je Bob spoznal Jimmyja Cliffa in  preko njega leta 1962 spoznal še producenta Leslieja Konga. Bob je z Cliffom posnel singl »Judge Not« , »Terror« in »One More Cup of Coffe«, priredbo večmiljonske prodaje country hita izvajalca Claud Greya. Ko se te pesmi niso prijele pri poslušalcih, je bil Marley plačan samo 20 dolarjev, tipična izkoriščevalska praksa razširjena na Jamajki, v začetkih njene glasbene industrije.

Leta 1963 je Bob Marley z njegovim prijateljem iz otroštva Nevillom Livingstonom bolj znanim po vzdevku Bunny Wailer, obiskoval glasbeno šolo, ki jo je vodil jamajški pevec  Joe Higgs. Higgs je Boba in Bunnyja predstavil Petru (Macintosh) Toshu in tako se je rodila legenda The Bob Marley and the Wailers. Kmalu so postali dobri prijatelji in tvorba glasbene skupine The Wailing Wailers je bil naravni prehod. Higgs je igral ključno vlogo pri usmerjanju njihove glasbene smeri.

Bob, Bunny in Peter so z Clement Sir Coxson Doddom, ki je bil ustanovitelj glasbene založbe Studio One, posneli prvi singl kot skupina The Wailers z naslovom »Simmer Down«. Singl naj bi se prodal v več kot 800.000 kopijah. Z Coxsonom so Wailersi posneli več hitov vključno z pesmimi »Rude Boy«, »I'm Still Waiting« in zgodnjo verzijo pesmi »One Love«, katero je BBC petintrideset let pozneje imenoval za pesem stoletja. 

Ker se je v sredini 60ih let ska tempo preobrazil v počasnejši rockstedy zvok, ki je postal najzgodnejša oblika reggae glasbe, Dodd ni naredil premika v to smer, niti ni sprejel besedila z rastafarijanskimi prepričanji, ki so bile bistvenega pomena za razvoj reggae glasbe, so Wailersi zapustili Studio One.

Leta 1966 se je Bob poročil z Rito Anderson in se za nekaj mesecev pridružil materi, ki se je tistega leta preselila v Ameriško zvezdo državo Delawere. Tam je delal kot laboratorijski asistent na tekočem traku, v obratu Chysler, pod vzdevkom Donald Marley.

Med njegovo odsotnostjo z Jamajke, je državo med 21. in 24. aprilom 1966 obiskal kralj Haile Selassie I, ki je po rastafarijanskih prepričanjih Gospod in Odrešenik. Njegov obisk Jamajke je imel velik vpliv na Rito in Boba, saj je kmalu zatem Bob sprejel rastafarijanski način življenja in začel nositi drede.

Leta 1970 so Wailersi spletli odločilno razmerje z jamajškim producentom Lee ''Scratch'' Perryjem, pionirjem razvoja duba, vejo reggae glasbe, ki temelji na bobnu in basu. Perry je povezal Wailerse z njegovim studijskim bendom The Upsetters. Skupaj so naredili revolucionarno zvočno identiteto, slišano na posnetkih kot »Duppy Concqueror«, »400 Years« in »Soul Rebel«, in vzpostavili trajno paradigmo za roots reggae. Sodelovanje med Wailersi in Perryem se pokaže na albumu »Soul Rebels« iz leta 1970, prvi album Wailersev izdan v Veliki Britaniji. Wailersi so menda zatem prekinili razmerje s Perryem, ker so ugotovili, da je bil edini prejemnik tantiem od prodaje albuma »Soul Rebels«.

Leta 1971 je Bob Marley odšel na Švedsko, kjer je sodeloval z ameriškim pevcem Johnnyem Nashom. Bob si je z njim zagotovil pogodbo pri Nashovi založbi CBS Records in v začetku leta 1972 so The Wailersi v Londonu že promovirali njihov prvi singl »Reggae on Broadway«. Ker pa založba CBS ni imela zaupanja v Marleya in The Wailerse, so v Londonu odšli vsak svojo pot. Bob je nato tvegal obisk v londonski  pisarni založbe Island Records, ki se je končal z sestankom ustanovitelja založbe Chrisom Blackwellom. Bob je iskal finance za snemanje singla, vendar mu je Blakcwell predlagal, da skupina posname album in jim dal predujem 4000 dolarjev, kar je bilo za tiste čase neverjetno, še manj pa verjetno, da bi tako vsoto dobila jamajška skupina.

Ker je Jimmy Cliff založbo Island Records zapustil je Blackwell v Marleyju videl idealnega umetnika, ki bi zapolnil praznino in privabil poslušalce rock glasbe. Kljub temu, da so imeli Wailersi sloves »slabih fantov«, so se vrnili v Kingston in spoštovali pogodbo z Blackwellom. Album »Catch a Fire« so izdali aprila 1973 z obsežno mednarodno medijsko pokritostjo. Turneje po Angliji in Ameriki so bile hitro urejene in življenje Boba Marleya se je za vedno spremenilo. Ker je Bunny Wailer zavrnil turnejo »Catch a Fire« po Ameriki, ga je zamenjal njihov mentor Joe Higgs. 

 

Po uspešni turneji »Catch a Fire« so The Wailers kmalu posneli svoj drug album za Island Records z naslovom »Burnin«, izdan oktobra 1973. Poleg nekaterih najbolj znanih uspešnicah je album »Burnin« predstavil svojo brezčasno in večno himno upora » Get Up Stand Up« in »I Shoot the Sheriff«, slednjo je Eric Clapton priredil in jo povzdignil na vrh Bilbordove lestvice vročih 100 v letu 1974. Istega leta sta skupino zapustila Peter Tosh in Bunny Wailer.

 

BOB MARLEY & THE WAILERS

Bob Marleyev tretji album, izdan pri založbi Island Records »Natty Dread«, oktobra 1975 je bil prvi naslovljen kot Bob Marley and The Wailers.

Bob Marley in The Wailers leta 1976.  vir: http://kaba35.com

 

Duhovno in socialno osveščena besedila so značilna za album »Natty Dread«  z pesmijo »Lively Up Yourself« je Bob odprl mnogo koncertov. Veselje ki ga je doživel s prijatelji sredi boja v Trench Townu je ganljivo izrazil v pesmi »No Woman No Cry«, medtem, ko je  naslov albuma igral pomembno vlogo pri predstavitvi rastafarijanske kulture in filozofije celemu svetu. Komercialni in tudi kritični uspeh albuma »Natty Dread« je bil doseg 44. mesta na Bilbordovi Black Album lestvici.

V naslednjem letu je Bob imel zelo uspešno evropsko turnejo, in na enem izmed dveh koncertov v Londonskem Lyceum Theatru posnel tudi album »The Wailers Live«, na katerem izstopa otožna različica pesmi »No Woman No Cry«, ki je prišla na lestvico UK Top 40.

 

Marley je z albumom »Rastaman Vibration« leta 1976  dosegel svetovno slavo in to je bil tudi njegov edini album, ki je dosegel 8. Mesto na Bilbordovih Top 200. Album predstavi jasnejšo sliko razumevanja rastafarijanskih naukov širši javnosti, ki je sedaj bolj pozorno poslušala Bobove pesmi. Na albumu najdemo pesem »War«, katere besedilo je priredba govora Etiopskega kralja Haile Selassieja I. Združenim Narodom leta 1963. Štirideset let po izidu pesmi, ta še vedno ostaja neizpodbitna himna enakosti, njen močan duh pa je sprejet s strani  ljudi po vsem svetu.

Ko se je leto 1976 bližalo koncu, je bil Bob Marley že obravnavan kot svetovni reggae ambasador, ki je rastafarijanska prepričanja približal ostalemu svetu. Na Jamajki so vsi, ki so sprejeli Bobovo sporočilo ob tem čutili neizmeren ponos, a vendar je bil Bobov vpliv tudi sporna točka za ostale, kar se je posledično poznalo v delitvi političnih zavezništev. Da bi omilili napetost med jamajškima strankama People's National Party in Jamaica Labot Party, je Bob privolil v prošnjo jamajškega ministra za kulturo, da izpelje brezplačni koncert »Smile Jamaica« 5. Decembra 1976 v Kingstonu. Dva dni pred dogodkom, je bil izveden neuspešen atentat na Boba in Wailerse, na njegovem domu v Kingstonu. Strelec je s kroglami preluknjal hišo, vendar na veliko srečo nihče ni bil huje poškodovan.

Atentat naj bi, ali preprečil Bobu nastop na koncertu »Smile Jamaica«, ali pa utišal njegova revolucionarna besedila in glasbo. Na koncertu je nato Bob v svojem uporniškem stilu zapel pesem »War«, vendar  se je kmalu zatem umaknil iz javnosti, in le malokdo je vedel kje se nahaja.

Tri mesece po koncertu »Smile Jamaica« je Bob odletel v London, kjer je živel leto in pol. Tam je posnel albuma »Exodus« leta 1977 in »Kaya« leta 1978. Naslov pesmi »Exodus« je ponudil poziv za spremembo v gibanju Jah ljudi. V inovativnem mešanju glasbenih zvrsti reggae, rock in soul-funka je vključeval tudi duhovne in politične pomisleke. Drugi singl iz albuma, z naslovom »Jamming« je postal britanski hit Top 10 lestvice. Celoten album pa je na britanski lestvici ostal neverjetnih 56 zaporednih tednov, in tako Bob Marleyja in The Wailerse prvič povzpel na raven komercialnega uspeha.

Album »Kaya« je dosegel 4. Mesto na Britanski lestvici, predvsem zaradi priljubljenih romantičnih singlov »Satisfy My Soul« in »Is this Love«. Pesmi »Running Away« in »Time Will Tell« pa sta globok odraz razmišljanja o poskusu atentata decembra 1976. Izid albuma »Kaya« je sovpadal z Marleyjevo zmagoslavno vrnitev na Jamajko in njegovim nastopom na koncertu One Love Peace Concert, ki je potekal 22. aprila 1978 na glavnem stadionu v Kingstonu. Dogodek je bil še eden izmed poskusov omilitve besnega nasilja, ki je izhajal iz političnega rivalstva med strankama People's National Party in Jamaica Labot Party. Najbolj pomemben dogodek na koncertu je bil, ko je Bob Marley na oder poklical premiera Michaela Manleya in vodjo stranke Jamaica Labor Pary Edwarda Seaga. Medtem ko so Wailersi igrali pesem »Jamming«, je Bob oba politika pozval, da si sežeta v roki, nato pa je njuni roki dvignil v zrak in vzkliknil »Jah Rastafari«. Bobov pogumni poskus združenja Jamajške politične krize, mu je prinesel Medaljo za Mir, ki mu jo je podelila organizacija Združnih Narodov v New Yorku 6. Junija 1987.

 112

Konec leta 1978 je Bob prvič potoval v Afriko, obiskal je Kenijo in Etiopijo, slednja je bila duhovni dom rastafarijanstva. Istega leta je z Wailersi imel turnejo po Evropi in Ameriki, med katero so posneli album z naslovom »Babylon By Bus«. V naslednjem letu so nastopali tudi na Japonskem, Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer so jih Maori pozdravili z tradicionalno slovesnostjo, običajno pripravljeno samo za dostojanstvenike.

Bob je izdal svoj deveti album poleti leta 1979 z naslovom »Survival«. Album se začne s  pesemijo »Wake Up and Live« in konča z »Ambush In The Night«, slednja je bila njegova dokončna izjava o poskusu atentata. »Survival« je briljanten, politično progresiven album, ki se zavzema za pan-afriško solidarnost. Na albumu najdemo tudi pesmi »Africa Unite« in »Zimbabwe«. Aprila 1980 so Bob in Wailersi, na povabilo novoizvoljenega predsednika Roberta Mugabeja, nastopili na uradni slovesnosti neodvisne države Zimbabwe. Ta globoka čast je ponovno potrdila pomen Bob Marleyja in Wailersev skozi afriško diasporo in pomen reggea glasbe kot poenoteno in osvobajajočo silo.

Zadnji izdan album v času Bobovega življenja je bil »Uprising«, ki je pomagal izpolniti še en karierni cilj. Bob je skozi celotno kariero odkrito skušal doseči afriško-ameriške poslušalce in povezati to demografsko skupino, kar mu je uspelo z pomočjo pesmi »Could You Be Loved«, ki vsebuje plesno reggae-disko mešanico. »Uprising« vsebuje tudi kontemplativne ode Bobovih rastafarijanskih prepričanj »Zion Train« in »Forever Loving Jah« da ne pozabimo omeniti tudi globoke in ganljive pesmi »Redemption Song«, surovo, akustično izjavo o brezčasnih resnicah in globokih osebnih razglabljanj. Angelique Kidjo, Clash Joe Strummer, Sinead O'Connor in Rihanna so le štiri od desetine umetnikov, ki so posneli različice pesmi »Redemption  Song«.

Bob Marley in The Wailersi so spomladi leta 1980 začeli pomembno evropsko turnejo, z rekordnim obiskom koncertov v več državah. V italijanskem Milanu so se predstavili pred 100.000 glavo množico, kar je bilo največje občinstvo njihove kariere. Ameriški del turneje so začeli v Bostonu 16. septembra v JB Hynes avditoriju, sledila sta dva zaporedna koncerta v New Yorškem Madison Square Gardenu, turnejo so nato nadaljevali v Pittsburghu, kjer je 23. septembra 1980 Bob izpeljal zadnji set svoje bogate kariere.

Koncert v Pittsburghu se je odvil le dva dni po tem, ko je Bob izvedel, da se mu je rak razširil po celem telesu. Leta 1977 je bil namreč diagnosticiran z malignim melanomom na nožnem palcu, ki je bil posledica poškodbe pri igranju nogometa. Amputacije ni želel, saj se ni hotel odreči igranju nogometa. Bob se je z boleznijo pogumno boril osem mesecev, tudi potoval v Nemčijo na zdravljenje. V začetku maja 1981 pa je Nemčijo zapustil pred koncem zdravljenja in se želel vrniti na Jamajko, vendar je raku podlegel v Miamski bolnišnici 11 .maja 1981.

Njegova pot pa se tukaj ne konča, saj so mu leta 1981 podelili tretjo najvišjo čast na Jamajki, in sicer Order of Merit, za njegove izjemne prispevke k jamajški kulturi. Deset dni po njegovi smrti, mu je jamajška vlada priredili državen pogreb in ga naslovila kot Honorable Robert Nesta Marley O.M, prisoten je bil tako premier Edward Seaga kot tudi vodja opozicije Michael Manley. Na tisoče ljudi se je zbralo ob cestah in spremljalo procesijo avtov, ki si je utirala pot iz Kingstona do Bobovega zadnjega počivališča, mavzoleja v njegovem rojstnem kraju Nine Miles. Bob Marley in The Wailers legenda živi dalje, in tudi petintrideset let po njegovi smrti, je njegova glasba še toliko bolj pomembna in prisotna.

Bob je bil v svojem življenju poročen samo z Rito, s katero je imel tri otroke, hčerko Cedello, sinova Davida ''Ziggyja'' in Stephena. Posvojil pa je tudi dva Ritina otroka iz prejšnjega razmerja. Poleg tega pa naj bi Bob imel vsaj še šest otrok z drugimi ženskami.

BOB MARLEYEVA ZAPUŠČINA

Vpliv Bob Marleyja pri različnih populacijah ostaja nespremenjen in neprimerljiv, ne glede na raso, barvo kože in veroizpoved. Njegova revolucionarna a poenotena glasba, kljubuje kolonializmu, rasizmu, boju proti tako imenovanim »ism and scism«, kot je prepeval v »One Drop«, je imela globoke posledice tudi v državah, kjer se angleščina ni uporabljala veliko. Avgusta 2008 sta dva glasbenika iz vojnih držav Srbije in Hrvaške na rock glasbenem festivalu v Srbiji, predstavila kip Bob Marleya z napisom: »Bob Marley Fighter For Freedom Armed With A Guitar« kar v prevodu pomeni: »Bob Marley borec za svobodo oborožen z kitaro«.

V Koh Lipe na Tajskem, Bob Marleyjev rojstni dan praznujejo z tridnevnim kulturnim festivalom. Na Novi Zelandiji sta njegova glasba in življenje bistveni del »Waitangi Day«, dan ko častijo pogodbo, ki je združila evropske priseljence in njihove avtohtone prebivalce Maore. Če se spomnimo, prav Maori so leta 1979 Boba sprejeli z slovesnostjo, in po izjavi Bobovega meneđžerja Dona Taylorja, je bil Bobu to eden izmed najbolj cenjenih spomin o vplivu reggae glasbe na svetu.

Leta 1994 je bil sprejet v Dvorano Slavnih rock'n'rolla. Dodelili so mu grammya za življenjsko delo leta 2001, nagrada podeljena tistim izvajalcem, ki v svojem življenju močno vplivajo na umetniško področje. Istega leta je Bob dobil svojo zvezdo na Hollywoodskem Walk of Fame, ki mu jo je dodelil Hollywoodski zgodovinski sklad in Hollywoodska gospodarska zbornica. V Brooklynu je od leta 2006 naprej, po njem imenovana celotna ulica: Bob Marley Boulevard. V Kanadi je 6. Februar znan kot dan Boba Marleyja.

Bobovo celotno življenjsko zgodbo pa si lahko ogledamo tudi v dokumentarnem filmu iz leta 2012 z naslovom Marley.

INSPIRACIJA

Skupina političnih beguncev iz Sierre Leone, ki je živela v Gvinejskih koncentracijskih taboriščih in bila travmatizirana po letih krvave vojne v njihovi državi, je skozi glasbo Boba Marleya našla inspiracijo, da oblikujejo svojo skupino, pišejo in posnamejo svoje skladbe. The Refugee All Stars so si prislužili mednarodno priznanje leta 2006 za njihov prvenec »Living Like A Refugee« in leta 2010 za album »Rise and Shine«, vsak je predstavljal mešanico reggae glasbe, Islamske zakoreninjenje bubu glasbe iz Sierra Leone in zahodnoafriški goombay.

Še eden izmed dokazov kako velik je vpliv Bobove glasbe smo doživeli 13. oktobra 2010, ko je Victor Zamora, eden izmed triintridesetih Čilskih rudarjev, ki so bili v San Joseju 69 dni ujeti v rudniku, takoj po izpustitvi rekel, da bi rad poslušal Bobovo pesem »Buffalo Soldier«. Pesem, ki je bila posneta leta 1980 in posthumno izšla leta 1983, govori o grozotah trgovine z sužnji. Tako kot mnoge Bobove pesmi, poudarja kako pomembno je pretekle dogodke povezovati z identitetami današnjega časa.

Ko se je leto 2011 približevalo koncu, so se na Wall Streetu, tako kot drugod po svetu, širili protesti proti socialnim in ekonomskim neenakostim, proti korporacijskemu pohlepu in njegovem vplivu na vladno politiko. Nekompromisna čustva izražena v Bobovi pesmi »Get Up Stand Up«, so večkrat slišana na takšnih demonstracijah.

Za konec lahko dodam le, da je Bobova glasba večna in bo nedvomno še naprej vplivala in navdihovala poslušalce po celem svetu. 

Vse najboljše Bob!

One love <3

 

Erika Pavšič

Joomla! Debug Console

Session

Podatki o profilu

Uporaba pomnilnika

Database Queries