Jared Cook Jersey  Sesplash – Festival z veliko začetnico - Reggae.si (function() { if(typeof jQuery == 'undefined') return; jQuery(function($) { if($.fn.squeezeBox) { $( 'a.modal' ).squeezeBox({ parse: 'rel' }); $( 'img.modal' ).each( function( i, el ) { $(el).squeezeBox({ handler: 'image', url: $( el ).attr( 'src' ) }); }) } else if(typeof(SqueezeBox) !== 'undefined') { $( 'img.modal' ).each( function( i, el ) { SqueezeBox.assign( el, { handler: 'image', url: $( el ).attr( 'src' ) }); }); } function jModalClose() { if(typeof(SqueezeBox) == 'object') SqueezeBox.close(); else ARK.squeezeBox.close(); } }); })();

Za Reggae.Si pripravila: Tamara - Nanaja.si
Foto: SeaSplash


Minuli ponedeljek 23.julija se je zaključil že 16. Seasplash festival. Zopet je pustil močan vtis in težko bo čakati na njegovo ponovno izvedbo naslednje leto.

 

Magična lokacija in prvovrstni izbor nastopajočih glasbenikov sama po sebi že nekaj časa nista več dovolj za vrhunsko festivalsko glasbeno doživetje. Lepih lokacij je, roko na srce, v naši širši regiji kar nekaj, prav tako pa tudi vrhunski in najbolj prepoznavni glasbeniki redno koncertirajo po svetu.
Da glasbeni festival zares pusti vtis na obiskovalcih, je potreben še “vajb”. Topel, zabaven, sproščen, definitivno pa unikaten vajb je tisto, kar festival zares naredi Festival z veliko začetnico. Seasplash, ki se že dolga leta dogaja v trdnjavi Punta Christo v Štinjanu pri Puli je Festival z veliko začetnico. Njegov program ponavadi ni poln zvenečih imeni iz reggae in dub sveta, še manj, na festivalu se skoraj vsako leto pojavljajo eni in isti izvajalci, z izjemo enega ali dveh glavnih gostov. Pa vendar je Seasplash Festival z veliko začetnico.
Festival sem letos obiskala šestič zapored, njegov koncept in izvedba pa me vedno znova presenetita in navdušita. Tudi letos je Festival presegel moja pričakovanja. 

 

Slika 1

 

Vsako leto večji in bogatejši


Fascinantno je, da organizatorjem po 15 edicijah še vedno ni zmanjkalo idej za nadgradnjo in posodobitve. Seasplash je namreč znan tudi po tem, da ne počiva na lovoriki “najbolj opuštenega festivala v regiji” ampak se vsako leto potrudi, da obiskovalcem ponudi še nekaj več.
Letošnjo, 16. izvedbo Seasplasha so nadgradili z zares vrhunskimi vuzualijami. Celotna zunanja stena trdnjave Punta Christo je bila vsako noč odeta v posebno barvno kreacijo, prav tako notranjost trdnjave in tisto njeno slovito dvorišče, iz katerega se dostopa do festivalskih prizorišč.

 

Slika 2 visuals

 

Čeprav je Seasplash znan po “Robinzon konceptu kampiranja” so me letos navdušili z več tuši in z več smetnjaki. Moje prašne natikače je dobesedno sezuvalo ob pogledu na dodatno angažiranost, ki so jo organizatorji letos namenili tudi varovanju okolja, saj je res veliko število prostovoljcev in tudi profesionalnih čistilcev redno čistilo festivalsko okolico in pobiralo smeti. To me je res iskreno razveselilo, saj sem se dan pred uradnim začetkom festivala sprehajala med borovci ob plaži, ki je le malo oddaljena od festivala in sem zraven skoraj jokala ob pogledu na ogromne vreče smeti, zavrženo plastiko, steklo, plenice, vložke … ki ležijo le nekaj metrov od morja.

Očitno so se organizatorji letos zelo potrudili tudi kar se (mednarodne) promocije tiče, saj je bil festival bolj obiskan kot prejšnja leta. Predvsem je bilo med obiskovalci opaziti (še) več tujcev. Med šotoroščniki sem srečala Francoze, Angleže, Dance, Belgijce in celo Japonce, med avtodomarji pa tudi Nemce, Irce in Slovake. Vsi obiskovalci, s katerimi sem se pogovarjala in so letos na festival prišli prvič, so bili navdušeni in pravijo, da se naslednje leto spet vidimo. Bravo organizatorji. Očitno se je okrepljena promocija izkazala za dobro naložbo v še bolj multikulturno raznolikost najbolj sproščenega festivala v regiji.

 

Headlinerji

Najbolj sem se veselila nastopa U Roya. legende namreč še nikoli nisem videla v živo in sem se tega trenutka še posebej veselila. Ne zaman! Njegov glas je še vedno mogočen, unikaten in seže direktno v žile in globoko v srce. Žal pa tega ne morem trditi za njegovo pojavo. Komaj se premika, brez palice hoditi ne more, pa še to zelo počasi. Ko sta mu močan varnostnik in fotograf pomagala po stopnicah do odra, z njimi se je le stežka boril … sem se spraševala, ali mu je tega res treba… Tudi sicer je na odru, v času svojega nastopa ostajal praktično negiben, naredil je par zelo drobnih korakov in več kot očitno je bilo, da nastopa s težavo. Kljub temu ga je kasneje bilo moč opaziti v “backstage-u”, kjer se sicer ni dolgo zadržal, je pa živahno klepetal in poziral pred fotoaparatom, večino časa seveda sede.
U Roya je spremljal Mad Professor, ki je v trdnjavo prišel v spremstvu svojega podmladka. Njegov nastop je bil tak, kot smo jih vajeni. Energičen, zelo sporočilen in seveda poln promocijskih aktivnosti za njegovo založbo Ariwa.
Channel 1 sta navdušila z meditativno glasbeno selekcijo, in s svojimi edukativnimi nagovori zbranim plesalcem. Njun nastop sicer ni bil nikakršen presežek, pa vendarle njuni čeravno rutinirani a dobro premišljeni nastopi plesočih duberjev po navadi ne pustijo ravnodušnih in tudi tokrat je bilo tako.
Nastopa Parly B-ja žal ne morem komentirati, po nesreči sem ga prespala.

 

U Roy

Ras Kayleb Channel 1

 

Festivalski presežki

Največji plus si festival zasluži zaradi njegovega doprinosa k razvoju hrvaške glasbene scene. Morda tudi zato, ker za njim stoji založba PDV records, ki tudi sicer skrbi za razvoj in promocije hrvaške underground glasbe. Festival Seasplash je primer zares dobre prakse, kako razvijati neko glasbeno sceno v državi. Tukaj se Slovenci lahko še marsikaj naučimo od bratov Hrvatov. Seasplash je namreč festival, na katerem nastopijo praktično vsi hrvaški ustvarjalci in deležniki v sound system kulturi. Mladi in malo manj mladi hrvaški izvajalci ponosno nastopajo na Seasplashu in med njihovimi nastopi se res čuti, da dihajo s festivalom. Že od nekdaj velja, da so najboljša reklama za vsako storitev ali izdelek prav njeni zadovoljni uporabniki. In Seasplash ve, kako se stvarem streže. Najboljši in najbolj angažirano promotorji festivala so namreč prav zadovoljni lokalni DJi in kruji, ki vsako leto dobijo priložnost soustvarjati festival.

 

Zadnjo noč se je festivalska publika zelo pomladila. Prišlo je veliko novih obiskovalcev, predvsem mlajše generacije lokalne mladine, ki so prišle na koncert dubstep beat makerja 207, ali pa so morda prišli poslušat srbsko hip hop, punk, rock, metal pop skupino Viva Vops. Rdeče majčke in zlikani mladeniči v publiki so me prijetno presenetili, in lepo je bilo videti, kako z zanimanjem so opazovali tudi dogajanje na Dubsplashu in poplesavali na reggae ritme na Soundsplashu.

Takšen kot je organizator, takšna je festivalska množica. Drži kot pribito. Tudi za Seasplash. Zelo skulirani in nasmejani organizatorji in soustvarjalci festivala so že od prvega festivalskega dne dalje kreirali fantastično vzdušje in ta res super vajb se je kot požar razširil na vse nastopajoče in obiskovalce. Opušteno! Za vse! Tudi za kužke

 

Kali Fat Dub

 

Festivalska razočaranja

Težko je iti iz svoje kože. In težko je pozabiti, da je imel na Seasplashu reggae včasih večjo in glasnejšo besedo, kot jo ima danes. Trendi se pač spreminjajo, mladina ima raje globoke nadubirane in zelo digitalizirane base. Seasplash dandanes ponuja vse premalo prvovrstnega reggae-ja. Največ smo ga pravzaprav bili deležni na glavnem odru (Raggalution, U Roy & Mad Professor, One dread), nekaj malega še na Soundsplashu …. To pa je bilo tudi vse.

Slovenci in Hrvati že pregovorno premalo sodelujemo. Očitno tudi v glasbi. Vsako leto znova me negativno preseneti, da na Seasplshu skoraj ni slovenskih izvajalcev (letos le Raggalution in del kolektiva Kali Fat Dub).

Hrana. Če me spomin ne vara, se je lani na festivalu jedlo bolje kot letos. Vegetarijanska izbira je bila zelo skromna … veganska še bolj … mesojedci pa so lahko bili relativno srečni.

Zvok na glavnem odru. Glede na to, da za zvok na glavnem odru že dolga leta skrbi isto (slovensko) podjetje, bi se, vsaj za moj okus, lahko malce bolj potrudili. Prvo noč vokala skoraj slišala nisem.

Beachsplash. Z nekaj svetlimi izjemami, je bil letošnja selekcija preveč basovsko digitalna. Glede na to, da gre za dnevni vajb, ob morju, bi bila roots & culture (tako kot že vsa prejšnja leta) boljša izbira.

 

Najbolj poseben akt festivala: Kali Fat dub
Najbolj impresiven kru z lastno produkcijo in top vokalom: Dubbing Sun
Najbolj meditativen nastop festivala: Channel 1
Najbolj spevni nastop: One dread
Najboljša roots and culture selekcija: Rasta Altitude Sound
Najboljša reggae selekcija: Brada selecta
Najbolj nori sound system performance: Wicked & Bonny in seveda Digitron sound system

Do naslednjega Seasplasha!

 

 

h

Mad Professor

839A1687

 

 

 

 

 

Joomla! Debug Console

Session

Podatki o profilu

Uporaba pomnilnika

Database Queries