Intervju z glasbenikom, ki sliši na ime Micah Shemaiah za RiddimOperator Oddajo in Reggae.Si portal, ki smo ga posneli v prostorih ljubljanskega Radia Študent. Delček ste že lahko slišali v oddaji, le pri nas pa je na voljo v celoti!
Interview with reggae musician and singer Micah Shemaiah for media portal Reggae.Si and RiddimOperator Radio Show.
Vse slike so iz uradnega Facebook profila Micah Shemaiah in niso naša last! All images in the video were taken from the official Facebook page of Micah Shemaiah and are not our property!
Samega glasbenika smo vam na naših straneh že predstavili (TUKAJ), sedaj pa s v sklopu prihajajočega koncerta naši prijatelji iz RiddimOperator Oddaje posneli še intervju. Kaj vse je povedal glasbenik, ki velja za enega najbolj avtentičnih producentov digitalne dancehall-a moderne ere, lahko slišite v spodnjem intervjuju.
Na našem portalu smo vam Marlo že predstavljali. (tukaj) Gre za zelo simpatično pevko, ki je najmlajša hči, danes že pokojnega velikana in ustvarjalca reggae glasbe, za katerega je še sam Bob Marley rekel, da gre za njegovega najljubšega izvajalca. Njen oče je namreč Dennis Emmanuel Brown, »The Crown Prince of Reggae«.
Zato smo za vse ljubitelje reggae glasbe v Sloveniji prav v čast Dennisovemu 60. rojstnemu dnevu, poklicali iz ljubljanskega studia Radia Študent Marlo Brown ter z njo poklepetali preko telefona. V zelo prijetnem intervjuju nam je razkrila marsikaj zanimivega, tako z glasbenega področja, kakšen oče in človek je bil Dennis Brown pa vse do tega, kaj je počela na olimpijskih igrah in še več. Krajšo različico klepeta ste imeli možnost poslušati v RiddimOperator Oddaji na valovih ljubljanskega Radia Študent ter pa še 1. 2., prav na njegov rojstni dan, v posebni oddaji namenjeni intervjujem. Samo na Reggae.Si pa si lahko poslušate intervju v celoti.
Intervju sta pripravila: Tamara Nanaja and RasLevi Posnel in zvočno obdelal: Pier (RootsInSession, RiddimOperator Oddaja) Slike: Marla Brown Offical Video obdelava: Žiga Krebl
Tokrat smo se zapeljali v samo dobro uro oddaljeni Zagreb. Šli smo direkt v "zagrebško Metelkovo", torej v Mediko, kjer so nas v svoji majhni, temačni a z dobro energijo nabiti sobici pričakali fantje iz benda I-TAL JAM riddim bend. Na začetku malo sramežljivi, potem pa so se zelo razgovorili. Intervju je sicer potekal v mešanici slovenščine, hrvaščine in celo angleščine in je malce dolg, pa vendar upamo, da se prebijete do konca, saj je zanimiv, kritičen, poučen in morda celo malo zabaven :) Na vprašanja sta v večini odgovarjala "soundman" Robi in basist Igor, dopolnili pa so ju še ostali.
I-Tal Jam riddim band. Tako na pogled vas poznamo, pa vendar vemo malo o vas. Kdo ste? Kdaj in zakaj je bend nastal?
MI smo I-TAL JAM riddim bend haha. I-TAL JAM je sedaj sicer riddim bend, ampak v začetku ni nastal kot riddim bend, ampak smo se sponatno dobivali v zagrebškem klubu Masters in malo preigravali, imeli nekakšne “jam sessions”. Kontinuiteta naših srečanj je brez načrtov kreirala riddim bend in tako smo prišli do tega, da bi lahko preigravali jamajške ritme. Beseda je dala besedo in bend se je formiral. Zdaj ima bend sedem članov.
Kdo pa ste člani benda in s katerih glasbenih sfer, projektov .. prihajate?
Kot že omenjeno, so bili ključni torkovi večeri v Mastersu. Danes v Mastersu poteka redni tedenski “reggae utorak”, že pred tem pa so se dogajali reggae večeri, s katerimi smo pravzaprav začeli DJ kolektiv Jahstice Sound. Poleg DJ setov smo kmalu začeli prigravati instrumente, igrali smo pesmi ki so nam bile všeč. Učili smo se jih po posluhu in jih potem zaigrali v nekih svojih lastnih verzijah. V bendu je zdaj sedem članov, večina je že od nekdaj dejavna v reggae-ju in dub-u. Bobnar, klaviaturist, tonec in basist ter tolkalist smo iz benda Bamwise, nekateri, recimo Egoless, imajo tudi samostojno kariero. V I-TAL JAM riddim bendu je sedaj na kitari tudi Jadranko oziroma Dubolik,, ki je bil prej pri Radikal Dub bendu, sicer poznan iz dueta Dubble. Vsi iz benda smo že več kot deset let aktivni v reggae glasbi.
I-TAL JAM na Seasplash festivalu
Kaj sploh pomeni “riddim bend”?
Riddim bend je bend, ki igra “coverje”, priredbe starih reggae hitov, ki se “reciklirajo” skozi desetletja. V današnjem času je vpleten tudi vokal, ki ima svoje pesmi. Vokalist dela tekste na “riddime”, ki so nekakšna klasika. Ko nastopa okrog, včasih nastop sam, brez svojega benda … pa ga potem spremlja nek drugi “riddim band”. Artisti velikega kova recimo po turnejah nastopajo s svojimi riddim bendi, ali pa jih spremljajo lokalni riddim bendi.
Koliko različnih riddimov pa je trenutno v vašem repertoarju?
...recimo da nekih 50.
Kateri dogodki, nastopi snemanja … kaj so takoimenovani “highlights” I-TAL JAMA? Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
Mislim, da je najprej potrebno izpostaviti Outlook. To je bil definitivno naš največji “špil” ki smo ga imeli do sedaj. YT nam je bil tudi prvi večji vokalni riddim projekt, na katerega smo se namensko pripravljali. Poleg nastopa na Outlooku smo YT-ja z njegovimi riddimi spremljali tudi na koncertu v Attacku (Medika, Zagreb) in v Splitu. Pred tem smo nastopili z vokalisti iz regije, kot so MC Popay, MC OZ, MC Chakka … posnetek je tudi na youtubu. V nekem trenutku smo spremljali tudi Echo Ranksa. Pravzaprav je ekipa Vibronics-a nastopila v Attacku v Zagrebu in smo naredili kombinacijo, da je Echo Ranks poleg nastopa z Vibronicsom, del svojega reperoarja odpel ob spremljavi našega riddim benda.
Na Hrvaškem je scena precej živahna. Pravzaprav na vsem Balkanu, tudi v Sloveniji. Kakšne pa so vaše obeti za prihodnost? Ali vidite, prepoznate kakšnega vokalista, s katerim bi lahko naredili kakšen zanimiv riddim projekt?
(malo tišine). Ali je tvoje vprašanje, če pri nas obstaja vokal, ki bi ga spremljali?
Da, to je moje vprašanje.
Ne. Ne obstaja. No če smo pošteni, ga nismo niti iskali. Tak vokal se ni pojavil. Nihče ni prišel in rekel “poslušam tole glasbo, to so moja besedila” … ne, to se ni zgodilo. Popay je bil zadnji, ki je zadeve predstavil in izvedel “v nekem paketu”. Po njem pa nič več.
A je to potem mogoče lahko izziv za bralce tega intervjuja? Mogoče pa se med njimi najde kakšen vokal, ki bi bil tudi vam zanimiv. A sprejemate pobude? Ste dovzetni za predloge, če se recimo nekdo oglasi in bi želel sodelovati, ali vsaj poskušati z vami?
Seveda. I-TAL JAM bend se je vedno zbral skupaj z nekim razlogom. Ali zaradi koncerta, ali smo nekoga spremljali, za festival … I-TAL JAM ni nek reden, prioriteten projekt v smislu, da bi z njim gradili glasbeno kariero. V preteklosti si nismo zastavili nekega dolgoročnega cilja. Naši cilji so bili bolj sprotni. Enkrat smo morali izpiliti in zvaditi riddime, sicer pa po navdihu in potem kakor se razvija scena. Generalno gledano, je v Zagrebu dub scena bolj razvita, bolj močna, kot pa reggae scena. Tako da vokal kot tak niti ni (bil) potreben, saj ljudje prihajajo na dogodke zaradi duba. Uživajo že v ritmu samem. In tako se je razvijal tudi I-TAL JAM riddim bend. V bisvtu smo mi najprej igrali verzije, brez vokala. Večini publike je to ustrezalo. Kot že rečeno, zagrebška publika je precej dub-ovsko usmerjena. Reggae selektorjev pravzaprav sploh ni veliko. V zadnjem času manj in manj. Ljudje vedno več hodijo na dub ali na dancehall. Tako da reggae, new roots in glasba ki smo je bili vajeni, od Capletona do Anthony Bja in tako dalje …. tega je vedno manj. Vedno manj.
Kako vidite reggae, dancehall, dub .. sceno v naslednjih treh, petih letih? Se bo razvijala, napredovala, nazadovala?
Na koncu je to odvisno od nas, glasbenikov... Nasplošno pa mislimo, da se bo scena definitivno razvijala. Če pogledamo kaj se je zgodilo in se dogaja v Franciji, ko se je s porastjo duba slava vrnila tudi reggaeju... mi smo sicer vedno malo zadaj, zaostajamo, tako da se bo tale razcvet pri nas šele zgodil oziroma se dogaja … dub trenutno vlada sceni in nekako logično pričakovano je, da se bo tudi reggae začel vračati in dobivati na tisti svoji slavi, ki jo je imel … no, vsaj upamo, da bo tako.
Kakšna je struktura in starost publike na Hrvaškem? V Sloveniji namreč opažamo, da ni mlade, nove publike. Malo je študentov, mladine … kako je pa na Hrvaškem?
Dosti podobno u bistvu. Je nekaj mladih ljudi, a ne veliko. Mladi večinoma preferirajo dub, postal je popularen, tako nekako kot trance. Gre za situacijo, ko se glasbo dojema v “party kontekstu” ne pa več kulturološko. Zdaj so bolj v ospredju sound systemi, ki nabijajo base. Ko se tu v Zagrebu (v Attacku op.p.) zgodi sound system party, pride veliko mladih. Ampak ti mladi se ne vračajo redno. Če bi se recimo zgodil koncert, na neki drugi lokaciji kot je Attack, veliko teh mladih sploh ne bi prišlo. Na Hrvaškem je recimo da nekih 150 ljudi, ki res pozna to glasbo. Da jo zares pozna. Da poznajo besedila, riddime in tako. (drugi doda) Jaz mislim, da si rekel previsoko število.
Zakaj pa je tako? Nenazadnje svetovna glasba je enako popularna kot je bila. Mladina še vedno spremlja glasbene dogodke, mainstream glasbena scena dobro živi. Zakaj pa reggae in dub ne?
Zato ker dogodkov ni. Ker jih nihče ne organizira. Kot sem že rekel, zato smo odgovorni mi, glasbeniki in organizatorji. Če pogledamo dancehall in reggae sceno v Zagrebu. Niti reggae, niti dancehall v Zagreb nista pripeljala velikih imen, ki bi ljudi zainteresirali, privabili in med ljudmi zbudili več zanimanja za to glasbo. V Sloveniji ste recimo gostili veliko uveljavljenih imen, takih, ki jih ljudje poznajo. Pri nas na Hrvaškem pa ne. Tu sploh nihče ne razmišlja o organizaciji, da bi pripeljali velika imena. Nihče ni v to glasbo “zagrizel” tako močno, da bi se res angažiral in pripeljal velike artiste. Razen recimo Sanjina, ki je takrat pripeljal Top Cat-a … ampak to je bilo vse. Potem pa nikogar več. Imamo sicer artiste na festivalih, na Seasplashu,... ampak to je drugače. Ni pa recimo možhnosti, da bi v petek zvečer šel v neki klub poslušat recimo Alborosieja...
Vse je u bistvu povezano in odvisno tako od lokalnih artistov, kot od organizatorjev, lastnikov klubov, publike … tudi informacij ni dovolj. Pri nas recimo ni niti enega bloga, ne o dubu ne o reggaeju … saj tudi bendov ni. One Dread, Waitapu, Brain Holidays, Bamwise .. potem pa se že konča. Dji dandanes so usmerjeni na elektronski dub, nimajo podlage selektorjev, ampak imajo pač podlago Djev. In to je tudi odgovor na tvoje vprašanje zakaj je tako. Dejansko je glasba kot taka slabo predstavljena, celo napačno predstavljena če lahko tako rečem. Mogoče se motim, ampak mislim da je danes celotna glasba drugače predstavljena, skozi DJ-anje in zato je tudi tako …
Dandanes gre torej za parti, za zabavo in ne več za kulturo kot tako?
Ja, tako je.
Amapk dandanes se veliko govori o strpnosti, o enotnosti, o medsebojni ljubezni in podpori … zakaj torej reggae glasba, ki nosi to isto sporočilo, ne prodre bolje?
Nevem, mogoče zato, ker je zunaj mrzlo. (smeh vseh)
Včasih je bil reggae močan, ker je bil nekako povezan s punkom. Punk je, vsaj v Zagrebu, združil ljudi in jih povezal, imeli so neke skupne teme, zaradi katerih so se združevali, protestirali itd. In reggae je bil močno povezan s punkom in temi gibanji. V zadnjem času pa se ljudje z istim mišljenjem na tak način in toliko več ne povezujejo. Zdaj je v ospredju parti moment.
In če gremo še malo v Slovenijo … blizu smo si, Zagreb je samo dobro uro oddaljen od Ljubljane. Koliko kaj vi poznate Ljubljano, pa ne le Ljubljano, celo Slovenijo in sceno pri nas? Ste že nastopali pri nas?
Seveda, Slovenijo dobro poznamo, hahaha. Z I-TAL JAM riddim bendom smo že pred leti nastopili v Gali Hali. Na ShishMish večeru od RootsInSession. Na tem koncertu je bilo res nad pričakovanji. Tudi z Bamwise smo igrali v Ljubljani, dvakrat na Dub Labu, enkrat v Menzi pri koritu. Digitron Soundsystem smo nastopili v Ljubljani, pa tudi drugje …. Z Jahstice sound smo prvi gig imeli v Škofji Loki. Ravno zadnjič smo srečali kolegico, ki je takrat v Škofji Loki delala za šankom, pa smo mali obujali spomine. Hahaha. Tudi v Trainstation Squatu smo bili v Kranju, z Bamwise...
Ampak na ShishMishu v Ljubljani ste pa nastopili prav z I-TAL JAM. Prej ste rekli da je bilo nad pričakovanji. Kaj ste s tem mislili? Kako je bilo? Kaj se je dogajalo?
To je bila taka MC edicija I-TAL JAMA. Z nami je bila tudi Vanja (Dubble op.p). Bil je impro roots dub session. Mi smo bili presenečeni. Zato ker smo od občinstva doživeli res angažiran, navdušen hajp in tega pri nas ne doživimo. Razen na festivalih, ampak to je drugače. V Ljubljani je bilo pa res presenetljivo. Klub je bil poln. Odigrali smo prva dva akorda in ljudje so že peli, poznali so besedila, sodelovali … waw, res super je bilo.
Kaj pa od I-TAL JAM riddim benda lahko pričakujemo 10.februarja, ko ponovno prihajate v Ljubljano, tokrat na Soul Rebel V?
Ludilo. Hahaha. Pripravljamo veliko stvari, trenutno se fokusiramo na to, da bomo določene riddime odigrali tako, da se čimbolj približamo originalom. Mi namreč radi eksperimentiramo, delamo svoje verzije … tokrat pa pripravljamo nekaj verzij bližje originalnim izvedbam. Zdaj je tudi Dubolik na kitari, Egoless pa tokrat na klaviaturah, tako da gre tudi za drugačno postavo benda, kot je bila prej, ko je Egoless igral kitaro.
S katerimi instrumenti torej bend prihaja v Ljubljano?
Boben, bass, kitara, klaviature, tolkala, kitara in sempler, orglice... In trobila (trobenta, pozavna), ki bodo zvenela kot da so live, čeprav ne bodo.
Ko je Alborosie gostoval 8.11. v Ljubljani sta Tamara in Pier (RootsinSession) izkoristila priliko ter posnela z njim intervju. Med tem ko ste lahko delček že slišali v RiddimOperator radijski oddaji na Radio Študent 89,3 FM vam ga v celoti objavlamo na našem YouTube kanalu.
