September 23, 2019

    Prispevki

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Javier Manik & Tres Raices so zaslužni zato, da so se minuli teden po Sloveniji zvrstili kar štirje reggae koncerti. V Marleyboru, v Kranju, Ljubljani in pa v Portorožu. Del naše ekipe je obiskal ljubljanskega. 

    A veš tisto, ko pride petek in si zareees želiš ene dobre reggae žurke? 

    No, to. Tako sem se počutila v petek zjutraj, ko sem srebala svojo jutranjo kavo in se pripravljala na delovni dan, hkrati pa so me misli nesle proti večeru.  Med svojo jutranjo rutino pitja kave sem površno letela skozi svoj »facebook newsfeed« in z enim očesom brala zanimive jutranje objave, z drugim pa iskala nekaj zase – nekaj reggaeja v Ljubljani.

    Pravijo, da če si nekaj res močno želiš, se uresniči. In meni se je! Prav kmalu me je kolegica opozorila na Facebook objavo, ki mi je petek postavila totalno na glavo, napovedovala je namreč koncert. Reggae koncert! V Ljubljani! Nocoj!

    Prulček, eden izmed ljubljanskih bolj alternativnih barov  je v marsičem poseben. Tudi v organizaciji in promociji dogodkov. Tako zelo posebni so, da so kljub temu da so komaj nekaj dni prej napovedali  petkov reggae / rumba / dancehall / ska koncert, izpeljali skoraj vrhunski reggae večer, z nabito polnim lokalom ljubiteljev dobre glasbe, ki so z največjim zanimanjem in z odličnim pozitivnim vzdušjem spremljali koncert Javierja Manika in njegovega benda Tres Raices.

    Vrnimo se na začetek.

    Ljubljano so v petek  26. Februarja na svoji turneji po Evropi  prečkali temperamentni  Šved paragvajskega porekla Javier Manik in njegova skupina Tres Raices, ki jo tvorita še Brazilca Thiago Soares Santos (bas kitara) in Albert Cruz(bobni). Pred tem so v ponedeljek 22.2. nastopali pred štajerskim občinstvom v mariborski Dvorani Gustaf, dan kasneje v Metropolisu v Zagrebu, v četrtek 25.2. pa še v lokalu Storžič v Kranju.

    Gremo nazaj  v Prulčka. Koncert je bil napovedan za ob 20h. Mi smo predvidevali, da se bo začel kasneje. Čeprav smo prišli ob 20.30, nismo zamudili še ničesar. Lokal se je polnil, glasbeniki so na odru pripravljali opremo, ljudje so prijetno klepetali in nič kaj nervozno čakali na začetek. Okrog 21.ure so na mini oder stopili trije, kako naj se izrazim, ne fantje, še manj mladeniči.  Trije glasbeniki, ki so že s svojo pojavo dali vedeti, da imajo za seboj ogromno kilometrov, ogromno milj. Pa ne samo glasbenih. Tudi življenjskih. 

    Javier Manik je danes 42 letni pevec, tekstopisec ter ulični glasbenik, ki se je rodil v Paragvaju  takrat komaj petnajst letni materi,  nato odraščal več ali manj na ulicah argentinske prestolnice Buenos Aires  in se je že zelo zgodaj naučil, »ne se preveč obremenjevati s tem, kaj bo prinesel jutri, ko pa je že danes dovolj težak«.  Javier Manik je živel težko, a srečno otroštvo. Glasba je zanj vedno imela posebno mesto, v življenju in v srcu. Skozi glasbo se je začel izražati že kot otrok, saj je prav na ta način najlažje povedal kaj čuti in o čem razmišlja.  Glasbene šole ni nikoli obiskoval, pravzaprav nikoli ni bil deležen nikakršne glasbene izobrazbe in se je vsega naučil sam. Sam, z glavo in s srcem.  

    Medtem ko je Javier odraščal, se je srečeval z zelo raznolikimi glasbenimi žanri in kulturami, ki so vsak po svoje v njem pustili globok pečat. Tako je razvil svojevrstno avtorsko glasbo, ki še posebej izstopa zaradi izjemno močnih besedil, ki so ne le družbena kritika, ampak so hkrati tudi polna navdiha in optimizma.

    Na dolgi poti polni izzivov, vzponov in padcev, ko je svojo glasbo iz ulic prenesel v studie, na radio, na splet in v srca ljudi, je Javierjeva filozofija ostala nespremenjena – pravi, da je njegova glasba glas ljudi iz ulice, ki živijo z upanjem in optimizmom.

    In tako se je začel koncert v Prulčku. Z upanjem in optimizmom. Tričlanska zasedba se je ljubljanskemu občinstvu predstavila v uro in pol dolgem koncertu, kjer so se prepletale reggae, ska, dancehall in celo etno punkovsko obarvane melodije. Javier in njegova glasbena kolega  Thiago na bas kitari in Albert za bobni, so poleg nekaj reggae klasik odigrali tudi set avtorskih pesmi, ki so nas zbrane navdušile predvsem zaradi pomenljivih besedil in ne toliko zaradi glasbe same. Glavni protagonist benda nas svojim neistopajočim vokalom ni ravno prepričal, prav tako je bila precej povprečna tudi njihova izvedba. Vokalu v opravičilo pa morda tudi dejstvo da, kot se je izrazil eden izmed mojih kolegov: na tako ozvočenje kot ga ima bend, bi še Bob čudno zvenel :) 

     Večino avtorskih pesmi je Javier Manik odpel  v španskem jeziku, nekaj jih je bilo tudi v angleščini. Medtem ko so igrali pesem »Natty Dread« pa je reggae večer doživel svoj vrhunec. Ob refrenu smo kar naenkrat zaslišali oddaljen zvok trobente. Oddaljen in tih, ki pa je postajal samozavestnejši, glasnejši. Ko je trobenta prevzela glavno melodijo, smo ga opazili. Mladega, simpatičnega in sramežljivega fanta iz občinstva. S svojo trobento se je postavil bendu ob levi bok in jih spremljal na trobenti. Vzdušje, ki je tiste trenutke vladalo v baru je težko povzeti z besedami, lahko samo napišem, da sem to (te občutke op p) v Ljubljani doživela prvič po zelo dolgem času. Ljubljana je besno, hlastno nujno potrebovala reggae koncert. Tak, super spontan reggae večer, z malo "jammanja" :) Res, prava paša za dušo in srce.  

    Na odru se je kasneje za nekaj trenutkov pridružil še en glasbenik iz občinstva, tokrat s francoskim rogom in tako bend, kot tudi zbrani na koncertu, so ga navdušeno pozdravili.

    Ob koncu koncerta so glasbeniki v set lastnih skladb umestili tudi večno pesem »Redemtion song« ki je ob pevčevem performansu (s svojim izgledom in načinom nastopanja spominja na Boba Marleya) in spremljavi obeh trobil, zvenela sicer malce razglašeno, ampak zelo veličastno.

    A veš tisto, ko pride petek in si zareees želiš ene dobre reggae žurke? 

    No, to se je v petek zgodilo.

    Kratek video si lahko ogledate tukaj.  

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

     

    Kar nekaj časa, pravzaprav ves januar se je govorilo o tradicionalnem poklonu Bobu Marleyu, ki ga RootsInSession s prijatelji pripravijo vsako leto. Letos se je rojstnodnevna žurka pripravljala v legendarnem ljubljanskem klubu K4, o tem pa so poleg nas pisali tudi Hrvati, Bosanci in drugi. Ker so vsi napovedovali res hud parti, smo se proti 4ki odpravili z velikimi pričakovanji. 

    Parti se je uradno začel ob 23h. Seveda ne bomo prvi tam. Si pa želimo priti še preden bo gužva, zato se proti vratom kluba odpravimo pol ure čez polnoč . Za ljubljanske standarde petkovega nočnega življenja je to zgodaj a ne? Ne tokrat! Čaka nas prvo presenečenje. Pred vhodom v 4ko je vrsta! Ja, res. Kar konkretna kolona čakajočih, vsi so dobre volje, nasmejani, vzhičeni. Tudi mi stojimo v vrsti in se navdušeno smejimo dejstvu, da v Ljubljani čakamo v vrsti zato, da gremo na reggae zabavo. Se ne zgodi prav pogosto! 

    Ko končno vstopimo v klub, nas že čaka presenečenje številka dve. Vsi plešejo. Vsi. Tudi natakarica za šankom in tudi tisti, ki stojijo tam nekje ob robu, se veselo pozibavajo. 

    Nekaj minut pred prvo uro zjutraj, je v klubu odlično vzdušje. DR Bancho s svojo zanimivo in zapomnljivo pojavo skrbi za počasno prijeten in nato skoraj bliskovito hiter plesni vajb, množica plesalcev in plesalk pa mu odgovarja z enakomernim ritmičnim poplesavanjem.

    V zunanji kadilnici vlada podobno vzdušje, le da je v zraku namesto zvoka globokih basov prisoten nadvse prijeten vonj in veliko dima :) Ravno v pravem trenutku se vrnemo v klub, na odru se namreč vrši menjava selektorjev. Ob DR Banchu tako že ugledamo Fuja iz gostiteljskega dvojca RootsInSession. Piera še ni, verjetno se je zaklepetal tam nekje v množici. Kmalu potem, ko nasmejani Fu začne sukati plate, se mu pridruži še Pier in RootsInSession začneta s svojo glasbeno-izobraževalno-zabavljaško predstavo. V svojem skoraj dvournem setu, sta po dolgem in počez predstavila Bobovo zapuščino in jo začinila z vložki iz vseh reggae derivatov. Veliko pozornosti sta posvetila tudi Bobovim potomcem, tako da smo lahko slišali tudi njegove otroke, vnuke in druge člane Marleyjeve širše in ožje družine. Poleg fantastično izbrane in zelo dovršene selekcije ter Pierovih kot vedno zelo pohajpanih vložkov na mikrofonu, pa je piko na i k vrhunskemu vzdušju v klubu dodal RootsInSession SoundSystem. Štirkin sound sta Pier in Fu namreč še dodatno ojačala s svojimi subi. Na nabito polnem plesišču, je sodeč po številu kratkih majčk in odkritih trebuščkov bilo vsaj 26 stopinj. 

    Kar je, glede na čas v katerem živimo, še posebej vredno omembe pa je dejstvo, da so bili obiskovalci partija zelo družabni - in to drug z drugim in ne s socialnimi omrežji :) Fotografiranja in snemanja je bilo v publiki zelo malo, selfijev skoraj nič, predvsem pa v klubu nismo opazili prav nobene "selfie stick". Vse te novodobne oblike zabave so gostje Soul Rebel partija zamenjali za ples, za objemanje, smejanje, pogovarjanje, glasno petje ... Tudi veliko emocij, čustvenih vzklikov in celo "recitacij" besedil se je konstantno vrstilo med občinstvom .... in tisti, ki smo se zares dobro ozrli okrog sebe, smo na nekaj licih uzrli celo solzico. Zdelo se je, kot da gre za srečno nostalgično.  

    In če smo še malo bolj sentimentalni, parti je bil tak, kot bi si ga Bob želel. Prisotne so bile skoraj vse generacije (otroci v klub pač ne smejo), različne rase, različni družbeni sloji, ljudje z različno spolno usmerjenostjo .... in vsi skupaj so se v "one love" vzdušju zabavali dolgo v noč.

    Po nastopu RootsInSession je za zabavo skrbel Ras Levi. Gre za selektorja kongovsko italijanskega porekla, ki pa je občinstvu že več let poznan po svoji predani ljubezni do roots reggaeja, ki ga slovenski pa tudi tuji publiki predstavlja že dolga leta. Ras Levi, sicer rastafarijanec, se je z reggaejem srečal prav zaradi Boba Marleyja, zato je bil ta event tudi zanj zelo čustven. Z zelo premišljeno izbrano glasbo, pri kateri so izstopala predvsem besedila z močnim sporočilom, je Ras Levi skrbel za obiskovalce vse tja do štirih zjutraj. Nato so na svoj račun prišli ljubitelji tistih bolj "novodobnih različic reggaja s hitrimi pospeški". Z jungle & drum'n'bass setom je četrti Soul Rebel letos zaključil DJ Erma iz kolektiva Vibe Department

    Kaj se je dogajalo v zadnji uri vam žal ne moremo povedati. Ne zato, ker bi želeli kaj skrivati, ampak iz preprostega razloga, ker je po več urnem neumornem plesu, klepetanju, smejanju (in ja, kajenju) telo zahtevalo svoj davek in si je želelo počitka :) So pa tisti, ki so ostali povedali, da je v klubu vse do konca dogodka ostalo kar lepo število ljudi, ki so plesali vse do zadnjega trenutka in so klub zapustili šele takrat, ko so se prižgale luči....

    RootsInSession in prijatelji, hvala vam za čudovito rojstnodnevno slavje Kralju Reggaeja Bobu Marleyju. Pri reggae.si smo prepričani, da vam je hvaležnih tudi tistih več sto ljudi, ki so bili v petek v klubu K4. 

    Da boste vsaj približno začutili tale zapis in pa razpoloženje na Soul Rebel IV, si oglejte fotogalerijo

    Za več glasbe in podoživetje večera poslušajte Miks, ki sta ga RootsInSession pripravila posebej za omenjeni parti. 

     

    Tamara Nanaja

    Foto: Maša Gojić

    © 2018 Reggae.si. All Rights Reserved. Designed By Marcel Šalej
    Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.
    Več informacij Sprejmi Zavrni