December 07, 2019

    Prispevki

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    25. marca se bo v Ljubljanskem klubu ZOO, Mark Wonder prvič predstavil tudi slovenski publiki. Na odru mu bo družbo delal vsem že dobro poznani Bramma Shanti iz Belgije, za pravo reggae vzdušje pa bodo skrbeli še Ziggi Mastah (Dubtafari Sound), ShugaMan (PulaP Reggae Station) in selektor The W!ld Citizen.

    Mark Andrew Thompson ali bolje poznan kot Mark Wonder, sicer rojen v Kingstonu na Jamajki, je odraščal v mestu Manchester v Angliji. Če vas priimek Wonder na kaj asociira, imate verjetno prav. Priimek si je "sposodil" od velikana pop glasbe 80ih let, Stevie Wonderja, ki je njegov najljubši pevec.
    Njegova prva snemanja glasbe so se začela že v poznih osemdesetih. Za njegov glasbeni talent in ljubezen do melodije je poskrbela njegova mama, ki je ljubila pevke soul glasbe. Mark je tem temeljem le še dodal svoj naravni talent in umešal zvrsti jamajških legend kot sta Denis Brown in Bob Marley. Ta kombinacija se je izkazala kot čisto zlato! Kmalu je namreč postal eden od jamajških najbolj obetavnih pevcev in glasbenikov. Prve pesmi, je izdal leta 1988 med drugim, tudi legendarno "Caution", "Girl I Like Your Style" in "We Rule", ki jih je posnel za producenta z imenom Mauricio "Jack Scorpio" Johnson, bolj poznan kot Black Scorpio sound system. Kmalu so sledili še King Jammy, Blue Mountain in Trinity Records. Njegova glasbena kariera je dobila nov zasuk, ko je bil v zgodnjih devetdesetih predstavljen producentu Milton Moore-u, za kar je zaslužen dub poet DYCR. Iz ljubiteljskega petja se je razvila danes skoraj 30 let trajajoča kariera.

     

    Njegov prvi album "Signs Of The Times" je bil izdan leta 1996 za Nizozemsko založbo Zola & Zola. Do danes pa jih je izdal vsega že devet! Sodeloval je z mnogimi priznanimi glasbeniki kot so Sizzla, Capleton, Luciano, Gentleman… Od prvega albuma dalje, pa je bil prav Mark Wonder oklican za tistega , ki naj bi zapolnil veliko praznino za prehitro izgubljenim, a nikoli pozabljenim pevcem in  glasbenikom z imenom Garnett Silk.

     

     

    Čeprav se je Mark Wonder že s prvim albumom pustil pečat v reggae kulturi pa sam misli, da bodo prav njegova novejša dela prebila led in njegovo glasbo postavila v vsak dom slehernega reggae ljubitelja. Njegova prodorna besedila, ki govorijo o problematikah na Jamajki in po svetu in pesmi z naslovi kot "So Much War", hitro pridobivajo nove navdušence in isto misleče. Pogosta potovanja po Evropi, še posebno v Švici in Nizozemskem so mu pomagala, da je odprl svoj um in spoznal stvari, ki si jih nikoli prej nebi mislil. Pravi, da je našel veliko isto mislečih ljudi v Evropi, ki nasprotujejo sistemu na isti način, kot je to počel in še vedno počne sam. Spominja se, da je nekoč v Rimu spoznal ljudi, ki so bili navdušeni ko "Rasta" kritizira papeža. Wonder pravi, da je roots glasba, že več let priljubljena v Evropi med uporniki in njemu isto mislečimi, priznava pa, da sta Shaggy in Sean Paul zelo razširila reggae mrežo saj se močno po Evropi vidi tudi vpliv in ljubezen do dancehall glasbe.

     

     

    Z njegovim univerzalnim stilom glasbe in glasom, ki s svojo prodornostjo zasvoji vsakega je težko obstati pri miru ob njegovih nastopih. Ko slišite njegove pesmi se ne morete upreti in se hitro začnete pozibavati v ritmu ali pa si prepevati melodije. Njegove pozitivne energije, ki jo pričara na odru, pa se boste hitro nalezli prav vsi obiskovalci njegovih koncertov. Dejstvo je, da se prav vsak pravi reggae ljubitelj lahko le razveseli ko v njegovo mesto pride Mark Wonder in to veselje bomo kmalu lahko doživeli tudi v Sloveniji! 

     

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Soul Rebel večeri počasi postajajo stalnica v Ljubljani. Vsako leto se ekipa Roots in Session odloči počastiti kralja Boba Marleya prav s prej omenjeno zabavo. Tokrat je bila le ta nekaj posebnega, saj je bila prvič »live« izvedba. V goste so povabili zagrebško ekipo, ki sliši na ime I-tal Jam Riddim Band. O dotični skupini si lahko preberete kaj več v prispevku in intervjuju, ki smo ga za vas pripravili že pred samo zabavo in ga lahko najdete TUKAJ.

    (foto: Matic Kremžar)

    Po nekaj selitvah mislim, da je Soul Rebel našel svoj dom. Gala Hala se zdi kot nalašč za takšne zabave. Vzdušje, ki ga je pripravil praktično poln prostor ljudi, je bilo zares odlično in primerno dogodku.

    Ko sem prišel tja malo pred polnočjo oz. ob napovedani uri, ko naj bi se začel koncert, me je presenetilo število ljudi. Za trenutek sem se ustrašil, da bo morda dogodek prazen. Navajen sem, da v Ljubljani hodimo ven šele po polnoči (grda navada), a sem vseeno nekako upal, da bo poziv organizatorjev zalegel in se bo večina vseeno prikazala do napovedane ure. Začetnemu strahu navkljub se je prostor lepo polnil in kmalu so se na odru pojavili gostje večera. V tem trenutku se je glasba iz ozadja preselila na glavni oder.

    S svojo »težko« instrumentalno glasbo so lepo razplesali ljudi in poskrbeli za še eno začudenje z moje strani. Ko bo tale zapis bral kakšen »zavzet« reggae navdušenec ali kakšen malo boljši »poznavalec scene«, se bo morda čudil zapisanemu, a resnici na ljubo je skupina v Sloveniji, kako bi se izrazil, neuveljavljena, ne toliko poznana med »ne poznavalci« Veliko jih je bilo, ki so jih slišali prvič in po obraznih mimikah sodeč, so bili kar navdušeni. Tudi mene osebno so zelo presenetili in komaj čakam, da jih slišim na nekem ogromnem »soundsystemu«. Če bi bilo to že ta večer, bi ocenil njihov nastop s čisto desetko. Besedo »težko« glasbo sem uporabil namenoma, kajti poslušati toliko časa »riddme« oz. instrumentalno glasbo z minimalno vokali, res ni za vsakogar, kar je neko dekle iz tretje vrste tudi glasno izrazila. Povedano drugače, če ne bi bili fantje pravi mojstri svojega posla, bi se po mojem mnenju dvorana spraznila med koncertom.Tako pa so se vsi predali ritmom in se pozibavali.

    (foto: Matic Kremžar)


    Po končanem koncertu je nastopil čas, da se začne zabava. Da je bilo temu tako, je nakazovala že vročina v samem prostoru, kajti pozibavanje je zamenjalo petje in ples. Roots in Session sta v uvodu poskrbela za izkazano čast Bobu Marleyu, čigar rojstni dan je tudi povod Soul Rebel zabav. Po nekaj zaporednih njegovih pesmih sta malo dvignila napetost s kratkim vložkom Stylo G-jeve pesmi »Call Me A Yardie«. Bodisi zaradi spremembe ritma bodisi zaradi poklona, ki mu ga Stylo nameni v pesmi (So mi haffi big up the legend Bob Marley). Ljudje so ponoreli ter bili tako počasi pripravljeni na zares MEGA presenečenje, ki je sledilo. Kar naenkrat se je na odru pojavila »trnovski ninja«, Klemen Klemen. V tem trenutku je zabava doživela svoj vrhunec. Če smo vsi pričakovali pesem Ljubezen, katere remix sta lansko leto naredila RIS, je Klemen presenetil in nam odrapal kar legendarno pesem »Velik Problem«. Za tem sta selektorja pospešila in slišali smo lahko vse hitrejše ritme.

    (foto: Matic Kremžar)

    Za Roots in Session je na vrsto prišel OhoRoho. Moram priznati, da sem prav z zanimanjem spremljal, kako bo potekal prehod oz. predaja gramofonov, saj sta RIS še vedno »šopala«, če uporabim Pierove besede, na polno. Seveda nimam nikakršnega dvoma v sposobnosti Ohota, kajti gre za enega najbolj izkušenih selektorjev pri nas. Tudi tokrat je speljal zelo všečno in raznoliko selekcijo pesmi. Začel je s ska-jem, seveda se ni manjkalo Marleya, ki ga je začinil z dub inačicami, pa vse od rootsa, steppersov in še kaj. Meni največje presenečenje z njegove strani tisti večer, Lady Saw. Trenutek, ki me je napojil z energijo, ki mi jo je tisti trenutek že mogoče malo primanjkovalo ter tako poskrbel, da sem zdržal vse do samega konca.

    Zakaj Soul Rebel ni samo »še ena« zabava posvečena Bob Marleyu?

    Lahko verjamete meni na besedo, lahko pa se naslednje leto prepričate. Že tako so Roots in Session zabave znane po svoji energiji, a Soul Rebel še toliko bolj izstopa. Že zaradi premešanega občinstva, saj je Marley zabava ena redkih, kamor pridejo ljudje iz vseh vetrov. Ne znam vam povedati drugače kot, da se morate prepričati sami oz. z besedami legendarnega Macka B-ja: »Everybody Loves Bob Marley

    Drži kot pribito!

     

    Vse slike pripadajo Matic Kremžar Photography

     

    Jure Miklošič

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Večina ljudi, ko zaslišijo besedo rastafarjanstvo, takoj pomisli na Boba Marleya, kajenje marihuane in na drede. Ampak gre za resno filozofijo in tukaj je nekaj stvari v vednost glede te kulture. Začnimo z barvami. Rdeča, zelena, črna in rumena so uradne barve. Rumena se nanaša na bogastvo Afrike. Rdeča predstavlja kri in mučeništvo. Črna predstavlja ljudi in zelena je namenjena afriškemu rastlinskemu življenju oz rastlinju/zelenju. Veliko ljudi je prepričanih, da je ideja biti rastafarjanec samo zato, da imajo izgovor za kajenje marihuane, ampak temu ni tako, saj kajenje ni obvezno, ampak se sam odločiš za to. Prav tako pa kajenje marihuane ni center prepričanja v rastafarjanstvu. V rastafarjanstvu imajo tudi takorekoč posebno »dieto«. Njihovo prehranjevanje je centralizirano na to, da se je potrebno prehranjevati z naravno hrano, ki je dobra za nas. Gre predvsem za izločanje procesirane hrane in izključujejo tudi rdeče meso, saj so mnenja, da ta hrana gnije v nas in nam škoduje. Ne kličite jih rastafarjanci, saj v resnici tega ne marajo, kajti njihovo mnenje je, da sklicevanje na »rastafarJANEC« in »rastafarJANSTVO« predstavlja skorumpirani (»Babylonian«) sistem, ki zatira ljudi po celem svetu. Njihovo prepričanje je, da je naše telo naš tempelj, zato moramo poskrbeti zase in svoje telo. Zaradi tega si tudi puščajo rasti dolge lase in se ne omadežujejo s čimerkoli, kar se šteje kot nenaravno.  Imajo tudi rastafarjansko gibanje in izvira na Jamajki, kjer je bila večina temnopoltih posameznikov sužnjev in so bili priseljeni iz Afrike za delo. To je tudi razlog zakaj zavračajo zahodnjaški stil razmišljanja.  Afrika je njihova verzija raja. Pogosto se močno ravnajo po Svetem pismu, ko pride do njihovih verskih prepričanj, tako verjamejo v poseben raj. Afrika je ta raj in na njo gledajo kot izvirni dom svobode. Imajo tudi svoje narečje, ki ga imenujejo »Layric« in je njihova blagovna znamka. Angleščina je bila razvita in spremenjena s strani afriških sužnjev, ki so bili pripeljani na Jamajko, da jo oblikujejo. Haile Selassie-ja vidijo kot drugi prihod Kristusa. Osrednji del njihove filozofije - na začetku leta 1900 je Marcus Garvey prerokoval, da bo novi črni kralj kmalu prišel v Afriko in kmalu po tem je bil ta novi etiopijski kralj kronan in je bil viden kot Jezus. 21. april je v rastafarjanstvu znan kot »Grounation day« in je eden izmed  najbolj pomembnih praznikov za njih.  To je dan, ko je Haile Selassie obiskal Jamajko in ljudje so verjeli, da se je prišel srečati z njmi. Takrat ko je izstopil iz letala, je Haile Selassie zavrnil hojo po rdeči preprogi, saj se je prvo hotel s svojimi nogami dotakniti tal Jamajke.

    P.C.

    Vir: Herb.co

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    The Indicals v Prulček Baru? Obvezna stvar. A vendar začnimo zgodbo nekaj let prej.

    (FOTO: SUNČAN STONE)

     

    Moje prvo srečanje s to skupino se je zgodilo na Spomladastafari dogodku v MKD ARTerija, v Borovnici, če me spomin ne vara, na prvi spomladanski dan (21.3.) leta 2014. Takrat še meni popolnoma neznana skupina, ki je celo (spet, če me spomin ne vara) prvič nastopila izven rodne okolice. Nikoli ne bom pozabil reakcije tiste noči na obrazih od fantov pri TminTafari Sound. Vsi smo se začudeno gledali in si prikimavali, da smo priča nekemu začetku lepe zgodbe. Nastop, ki so ga nam takrat pripravili mladci iz primorske je bil naravnost navdušujoč, navkljub dejstvu, da so bili kar »pod gasom« ter smo se nekajkrat ustrašili ob situacijah, ko je bil pevec zelo blizu, da ob vsem poskakovanju pade iz odra. Še danes se v živo spomnim koncerta, ki me je resnično navdušil do te mere, da sem bežno sledil, kaj počne skupina vse do dan današnjih dni. Imel sem to smolo, da jih zaradi spleta raznih okoliščin dejansko nisem uspel ponovno slišati v živo, vse do večera, o katerem pišem. Če ste bili na Overjam Festivalu, ste jih imeli priložnost med drugim slišati lansko leto tudi na festivalu. Meni žal zaradi obveznosti na festivalu tudi to ni uspelo. In potem zasledim, da pridejo v Ljubljano, v legendarni Prulček Bar. Moja glasbena žilica (recimo temu kar »orng« žila) me ni pustila pri miru in seveda sem šel pogledat, kaj se je spremenilo v teh letih.

     

     

    In spremenilo se je VELIKO!

    Pustimo dejstvo, da so The Indicals vmes izdali album (Nima kej Bet), izpopolnili svoj repertoar avtorskih pesmi,…. Skupina in njen »performance« se je razvil na raven skupin, ki se s tem ukvarjajo poklicno. Dejstvo, za katerim si upam stati!

    No, pa pojdimo na koncert, ki sem ga že omenil, Prulček Bar. Ko sem z družbo prišel tja ob 20.30, kot je bil napovedan uraden začetek dogodka, je bil lokal, kar malo presenetljivo prazen. A dokaj kmalu so se razblinili moji strahovi in prostor, se je (pre) napolnil. Še ena stvar, ki nakazuje na spremembo v tem času, postali so prepoznavni. Ko so s klasično zamudo zavzeli oder ter svoje instrumente/mikrofone, je bilo vse tako kot se spodobi. No, ne čisto. Manjkal je bobnar. Skupina ga je pomočjo občinstva le priklicala in koncert se je lahko pričel. Morda dokaj sramežljiv začetek se je hitro sprevrgel v pravo »fešto«. Ko sta simpatični pevki povabili ljudi, naj stopijo malo bližje odra, ni bilo čutiti nekega upora. Ljudje so plesali na vse mogoče ritme, ki so prihajali iz bobnov, tolkal, pozavne, kitare … pisani druščini ljudi, kateri se je videlo, da prihaja iz različnih glasbenih kultur je bila skupna ena stvar, vsi smo plesali. Pa naj je bil Ska, R'n'R, Reggae, Rock … vseeno nam je bilo. Prvi del samega koncerta so celo zaključili s Hiphop vložkom, saj se jim je na odru pridružil novogoriški raper Meteorit. Kar lepa popestritev, sploh prva pesem, posvečena konoplji. Sledil je kratek (več kot potreben) premor, malo ohladitve na polarni večer ter priložnost za kakšen dimček ;D 

     

     

    (FOTO: SUNČAN STONE)

     

    Naj kar takoj na začetku uvoda v drugi del koncerta povem, da je bil BOMBASTIČEN! Kot, da devet glasbenikov v majhnem Prulčku ni bilo dovolj, so imeli za nas še eno presenečenje. Na oder so povabili še saksofonista ter trobentača in »fešta« se je naravnost vnela. Na tem mestu si ne morem pomagati, da ne bi poslal enega pozdrava Pepiju. Njegova primarna naloga v skupini je pozavna, ki pa ni edina stvar, ki jo Pepi obvlada. Pokazal je svoje pevske sposobnosti, ter pa energija in zabavljaštvo, ki ga fant primore je navdušujoča in občinstvo tega ni spregledala ter mu namenila glasno vzklikanje Pepi, Pepi ... resnično prijetno vzdušje, ki pa še kar ni doseglo vrhunca. Po mojem osebnem, skromnem mnenju se je ta trenutek zgodil, ko se je iz instrumentov ter zvočnikov zaslišal legendarni napev no no no ... govorim o pesmi You don't love me (No No No) jamajške pevke Down Penn (v originalu Willie Cobbs). V tem trenutku je občinstvo pozabilo na sram ter z glasnim petjem podprla nastopajoče. Trenutek, ko se dvignejo dlake po celem telesu in si človek ne more pomagati, ampak pozabi na vse in iz srca zapoje. Navdušujoče!

     

     

    Prav prijeten petek se mi je zgodil v Prulčku prežet z dobro glasbo ter plesom. Koncert je bil še en v seriji dogodkov, ki ti dajo energijo in ti je ne vzamejo. Naslednji dan v soboto sem kljub pomanjkanju spanja (zgodaj) zjutraj v službi poplesaval ter si brundal napeve prejšnje noči, kar je najboljši dokaz, kako dober koncert je bil za mano.

    Mogoče se vam je porajalo vprašanje zakaj, tako navdušenje nad The Indicals skupino?

    Ko vidim toliko mladih glasbenikov na kupu z eno skupno mislijo, t.j. zabava, težko ostanem ravnodušen. V Sloveniji nam manjka zabav, kjer se lahko srečamo ljubitelji različnih žanrov in enakovredno uživamo. Preveč je samo reggae zabav, Hiphop dogodkov, ska koncertov … premalo je glasbe, ki bi nas povezala. In ravno to so The Indicals. Njihova glasba podira meje žanrov. Ali če uporabim kar njihov zapis s Facebookove strani: »THE INDICALS smo skupina, ki je meje pri sebi podrla in se zato ne omejujemo z zvrstmi in merili. Skušamo biti živi in pristni in to poslanstvo z našo glasbo tudi izpolnjevati« in prav imajo!

     

    Jure Miklošič

    Uradni FACEBOOK profil skupine The Indicals

    Foto: Sunčan Stone

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Rek, ki pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa še kako drži! To zagotovo dokazuje tudi Dre Tosh, mladi dvaindvajsetletni vnuk velike legende reggae glasbe Peter Tosha in sin glasbenika Andrew Tosha je pred kratkim namreč izdal svoj prvenec.

     

    Gre za verzijo Peter Toshove bojevite pesmi z leta 1981 "Comming Hot", ki nosi isti naslov. Nadaljevati glasbeno zapuščino za nekom kot je Peter Tosh bi se marsikomu zdelo nemogoče a njegovemu vnuku je bilo to že od malega samoumevno ter v velik ponos. V enem izmed intervjujev za jamajški medij je dejal, da je tako kot njegov dedek tudi sam upornik po duši in mu bo zavzemanje za enakopravnost in pravičnost v velik ponos! Pravi, da je v mnogih stvareh zelo podoben dedku a še vedno ostaja sam svoj človek in edinstvena oseba. Z razliko od dedka, sam ni strasten navdušenec kajenja marihuane pravi, a se bo vseeno zavzemal za njeno legalizacijo, saj verjame v njene zdravilne učinke.

     

     

    Pesem "Coming In Hot" govori o stvareh in svetu, ki ga danes ljudje ne vidijo ali pa nočejo videti! Kot, da bi imeli prevezo čez oči! Pravi da, pesem nagovarja vse, da se združijo v eno in počnejo vse stvari, ki nam jih "Babylon" prepoveduje. Pesem pa je sam opisal kot "a rude boy, dancehall vibe with a deejay feel”. V refrenu pesmi je moč slišati vokale Peter Tosha, ostalo pa je delo mladega Dre Tosha. Videospot za pesem bi lahko izšel že v zadnjih dneh tega leta, v najslabšem primeru pa začetku novega je dejal, pravi pa tudi, da ima za sebe velika pričakovanja in upa na veliko sodelovanj v bližnji prihodnosti z drugimi glasbeniki ter producenti v reggae industriji.

    Maldemu glasbeniku pa lahko sledite tudi na družabnem omrežju Facebook s klikom na spodnji link:

    DRE TOSH - FACEBOOK

    © 2018 Reggae.si. All Rights Reserved. Designed By Marcel Šalej
    Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.