December 07, 2019

    Prispevki

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Pogovarjali smo se z glasbeno skupino Raggalution o njihovi glasbi ter sveže izdanem albumu Gatekeeper! Del intervjuja ste lahko že slišali na RiddimOperator oddaji na Radiu Študent 89,3 MHz, zdaj pa je tukaj na voljo v celoti. Skupina, ki se kmalu podaja na pot po Balkanu, slovensko turnejo zaključuje prav v domačem mestu Kranj, 13. 5. v TrainStation SubArtu na dogodku Teden mladih 2017. S skupino se je pogovarjal Pier, intervju pa vas poleg drugih posnetkov že čaka na našem YouTube kanalu Reggae Si.

     

    Audio: Pier (RiddimOperator OddajaRootsInSession)
    Video: Žiga Krebl

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Po Marihuana Maršu na ljubljanskem kongresnem trgu 20.4 (4/20) se je vikend kasneje odvijal MaraCann Fest. Mariborska različica »marširanja«. Že v Ljubljani me je Tadiman, ki je nastopal s svojimi Sitimi Hlapci povabil, a v tistem trenutku sem še nekako dvomil. Dober teden kasneje ni bilo nobenega dvoma. Na zadnjem sedežu klasičnega Volva 850, v dobri družbi Maše, Tamare in Luca smo bili na poti proti Mariboru. Seveda ne smem pozabiti na kosmatinko JoeJo, ki se nam je tudi tokrat pridružila in za katero z gotovostjo trdim, da je bila na več dobrih zabavah kot veliko ljudi, ki jih poznam in se imajo za »žurerje«.

    (Foto: Maša Gojić)

    Ravno, ko smo zvečer prispeli v Maribor in se je začelo mračiti, je bilo protestnega dela dogodka že konec tako, da o tem delu vam žal ne znam nič povedati, vem pa, da se je Sanjin potrudil in pripeljal nemalo aktivistov, somišljenikov in njegovih soborcev tudi iz tujine. In na tem mestu mu osebno čestitam za vse, kar je naredil v preteklosti, sedanjosti in nedvoumno prihodnosti. Junak z veliko začetnico, kar mu lahko prizna vsak, četudi morda ne podpira njegovega namena.

    Po kratkem ogledu prostora nas je Tadiman popeljal v svoj studio, ki je kot neka galerija. Koliko plakatov, zabav, za katere sploh nisem vedel. Kot ta, da je bil Juilian Marley v Gustafu. Slike mladih Hlapcov, zasedbe Roots in Session in drugih. Kar nekaj časa je preteklo, predno sem predelal vse, v tem času nam je Tadi razlagal, kako je bilo na Jamajki ter pa predvajal nekaj pesmi, med drugim tudi dve, ki ju je posnel s Fantan MoJah in Israel Voice. Resnično lep glasbeni moment, ki ga je začinil prihod JD Passy-a. Ni trajalo dolgo in že smo bili priča mini koncertu in live sodelovanju med tema dvema prijateljema in glasbenikoma, ki sodelujeta že leta.

    (Foto: Maša Gojić)

     

    Vsi polni navdušenja in še pod vplivi vibracij iz Tadijevega studia, smo se odpravili v dvorano Gustaf, kjer je zbrane že zabaval Pupa Robbie. Ta prekaljeni ptujski selektor je znan po svojih setih, ki vas bodo razplesali, tudi če reggae glasba ni vaša prva izbira. Tudi tokrat ni bilo čisto nič drugače. Lahkotni prehodi od prave roots reggae glasbe do dancehall hitov, ki so poskrbeli za povratek energije, ki je na trenutke že pešala zaradi pomanjkanja spanca pretekle noči. Preprosta, a nadvse učinkovita selekcija, kjer so dogodku primerno prevladovale pesmi posvečene zeleni zeli, je poskrbela, da se je počasi polnila dvorana ter tako več kot uspešno pripeljal energijo na vesoljsko raven. Ko se je iz zvočnikov zaslišal napev »Oh, I'm an alien, I'm a legal alien », verjetno je najbolj znana verzija izpod rok Sting-a, je bilo večini v dvorani jasno, da bodo na odru pravkar »pristali« The Ufoslavians. Sama »zanimiva« zasedba si zasluži daljšo predstavitev, v kar so me prepričali s svojim nastopom na mariborskem odru. A, da ne bo tale zapis predolg, obljubim, da to storim v kratkem, v drugem zapisu.

    (Foto: Maša Gojić) 

    Kar so pripravili The Ufoslavians ta večer, je nekaj, recimo za začetek temu, zanimivega. Priznam, da mi prej še ni uspelo slišati celotnega nastopa skupine, a sedaj vem, da si ga bom ogledal še kdaj. Če ne drugega, da poiskusim še malo bolj dojeti to »vesoljsko« glasbo. Če je Robbie skrbel za lahkotne prehode in ritme so The Ufoslaviansi ravno nasprotje. Že prihod na oder v vesoljskih/jamajških maskah s svetlečimi očmi, to, da skupino sestavljajo producent, dj, selektor, instrumentalisti, Mc, … nakazuje, da gre za nekaj večjega, za neko raven, ki jo je težko razumeti. Lahko vam je preprosto všeč ali pač ne. Kombinacija reggae glasbe skupaj z balkan/funk/hip-hop/gipsy/jungle fuzijo ponudi poslušalcu spekter stilov, ki jih ne sliši vsak dan. Slišati je bilo pesmi v slovenščini, srbo-hrvaščini, angleščini, makedonščini,… Reggae vložki Tadimana, hip-hop vložki Fiđija, Harisa, vse do »plave ciganke« in nazaj. Na žalost lahko samo priznam, da moj besedni zaklad ni tako bogat, da bi vam lahko opisal vse, kar sem podoživel, niti ni moje poznavanje glasbe na ravni, da bi si upal soditi nastop.

    Sam nisem pristaš »Balkan« zabav, pa vendar ne sodim nikogar na podlagi glasbe, ki jo posluša. Ravno zato sem morda presenečen. Presenečen sem, ker se mi je sam nastop dopadel. V bistvu sem med cirka dve uri dolgem nasopu dolživel od začudenja, sreče, plesnih trenutkov, šoka in še kaj. Morda se sliši »pretrdo«, kje čez lužo bi temu morda rekli »too hursh«, a prav tak je njihov nastop. Grobi prehodi med žanri vam ne bodo pustili, da bi se zasanjali, da bi se naveličali, držali vas bodo na plesišču skupaj s suhimi usti, kajti zanimalo vas bo kaj sledi, ali lahko pripravijo še kakšno presenečenje. In odgovor je, da lahko! Resnično zanimiva popestritev, performans, ki si ga more ogledati vsak ljubitelj glasbe, bodisi Mile Kitića, Boba Marleya ali pa kakšnega Eminema. Ni važno kaj poslušate, česa takega zagotovo še niste slišali.

    (Foto: Maša Gojić)

    Ko so se »vesoljci« poslovili po tem, ko so mogli na željo občinstva, priti nazaj na oder, je počasi opremo pripravljal Splinter. Eden, po mojem mnenju, tehnično bolj izpopolnjenih dj.-ev pri nas. A to je morda tema za kakšen drug glasbeni portal, tukaj naj povem, da je na začetku presenetil z dancehall selekcijo , kateri je postopoma vmešaval čedalje več hip-hopa.

    (Foto: Maša Gojić)

    Ravno ko pišem zgornji zapis, sem dobil informacijo, da je MarCanna Fest dobil tudi »after-party« in sicer so dan po omenjenih koncertih prišli izvest racijo policisti. Rad bi le še enkrat izrazil osebno podporo vsem akterjem aktivnosti, ki se dogajajo v Pekarni in na tem mestu upam, da niso policaji s svojim obiskom naredili preveč škode pacientom, ki so odvisni od pomoči Sanjina in njegovih soborcev. Ter pa se zahvalil še enkrat za topel sprejem in obljubim, da se vrnem kaj kmalu!

    Jure Miklošič

     

    FOTO GALERIJA: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.1072939376183278&type=1&l=05a9905593

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    V ponedeljek, 13.3.2017 se je naša ekipa odpravila na pot v Zagreb, kjer smo obiskali in bili gostje pri prijateljih na oddaji ZION RADIO!

     

    Pogovarjali smo se o preteklih koncertih Alborosie-a in Jah Bami-a v Ljubljani, nekaj besed namenili dogodkuDeepEnd! - chapter VIII., ko v klub ZOO prihaja legenda dubstep glasbe Joe Nice, prav tako pa seveda nismo pozabili na dogodek Reggae Allnighter LIVE in koncert meseca, ko na isto prizorišče prihaja "The Dragon Slayer" , jamajški pevec Mark Wonder! Ekipa ZION radija je v Belgijo poklicala selektorja Bramma Shanti-a in imela z njim prav zanimiv intrevju, za konec pa nam je ShugaMan iz kolektiva PulaP Reggae Station, s svojo selekcijo vinilnih plošč zagotovil idealen zaključek našega obiska na Hrvaškem študentskem radiu, Radio Student!

     

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Road to Zion je Electro Dub glasbeni projekt iz Italije. Ideja se je rodila konec leta 2012, ko je idejni vodja z imenom Mekis prvič delil svoj "riddim" na medmrežju! Po nekaj mesecih produciranja in pisanja glasbe je objavil svojo prvo pesem z naslovom »Unnu Can Wid Mi«, za katero je glas takrat posodil pevec Colazion in je bila nekakšna mešanica trip hopa.


     

    Med potovanjem na Jamajko je Mekis odkril čare Rasta in Dub kulture in ko se je vrnil s potovanja, sta s pevcem Colazionom objavila prve pesmi pod imenom Road to Zion. Natančneje dvanajst skladb, ki so vsebovale mešanice trip hopa, drum'n'bass in dub glasbe. Sledili so številni nastopi v živo, a kmalu zatem se je Colazion odločil zapustiti projekt. Mekis pa je imel s projektom druge načrte.

     

     

    V sodelovanje je povabil basista in trobentača in tako se je začela nova doba. Winston Cobe na basu in Dave na trobenti sta projektu dala nov smisel in leta 2016 je nastala plošča "The Monkey Temple". Odlične recenzije albuma, intervjuji in energični nastopi v živo so kmalu obrodili sadove. Danes se skupina lahko pohvali z nastopi na številnih festivalih ter dogodkih. Bili so predskupina velikih imen, kot so JAH9, Zion Train, Mad Profesor … Glasbeno pa so veliko sodelovali tudi z glasbenikom Fitta Warri (Zion Train).

     

    Do sedaj so izdali štiri večje projekte. Kot prvi je bil debitantski album »Road to Zion« leta 2014. Aprila leta 2016 je sledil »The Monkey Temple«, ta že z novo zasedbo (Mekis, Winston Cobe, David), novembra istega leta pa še »The Monkey Temple LIVE«. Najbolj aktualen projekt so izdali letos januarja, in sicer svojo prvo vinilno ploščo z naslovom "Dub Against Blackjack" ter video za pesem "Anarchy Into The Wild Beat". Čeprav jih marsikdo primerja s francoskimi Panda Dub ali pa britanskimi Zion Train, sami zase pravijo, da so edinstveni, saj se dobro zavedajo korenin DUB glasbe.

     

     

    Uradni Road to Zion SOUNDCLOUD profil: TUKAJ 

    Uradni Road to Zion FACEBOOK stran: TUKAJ

    Prispevki
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Tokrat vam predstavljamo mladega neuveljavljenega glasbenika, čigar prihodnost bo z malo sreče po našem mnenju še svetla. 

    Eurlando Kwesi Ontonio Williams, z umetniškim imenom Hiya Flames je mladi Jamajčan, rojen 13. Julija 1991 v Kingstonu. Odraščal je s svojo babico, ki ga je naučila življenjskih vrednot in prijaznosti. Te vrline pa mladi glasbenik pridno uveljavlja tudi pri svojem delu.

     

     

    Že v osnovni šoli je bil poznan kot mladenič, ki je imel velik smisel za zabavanje ljudi. Glasba ga je začela zanimati že v zgodnjih letih. Sound system kultura mu ni bila samo blizu, imel jo je v krvi. Z družinskim sound systemom imenovanim Agony Disco so zabavali ljudi v okolici Kingstona. Njegov starejši bratranec Nero Marshall je imel takrat vlogo glavnega vokalista in Hiya Flames ga je pridno opazoval. Že takrat je bil v soseski poznan kot odličen in vsestranski plesalec. Ime Hiya Flames si je nadel v čast njegovemu glasbenemu prijatelju in vzorniku z imenom Hotta Flames, ki ga še danes zelo spoštuje. Selitev iz Kingstona v predel Clarendon leta 2006, mu je omogočila nova glasbena prijateljstva in poznanstva.

     

     

    Svoje prve dve pesmi je posnel kot sodelovanje s prijateljema Hamma One in Radish. Kmalu zatem so s prijatelji ustanovili Nik-y Production, kjer je snemal glasbo in dalje razvijal svoje glasbene sposobnosti, lepo število pesmi pa je posnel tudi za Fire Royal Records. Rastafarijanstvo mu pomaga pri glasbenem izražanju in udejstvovanju, prav tako pa pravi, da pozitivno vpliva na njegovo življenje. Od predhodnikov, ki so hodili po istih poteh, se je naučil mantre "one god, one aim, one destiny"! Leta 2002, si je zaradi svojih afriških korenin Eurlando (Hiya Flames) tudi spremenil ime v Wondo. Rastafarijanstvo mu daje inspiracijo in priznava, da je smisel njegove glasbe spodbujanje ljudi k lastnemu razmišljanju in jih mentalno utrditi! Svoje glasbeno udejstvovanje in integriteto pa varuje z mislijo:

    Jah Jah H.I.M. a guide we, he stand beside me, he shineth the light.

     

     

     

    © 2018 Reggae.si. All Rights Reserved. Designed By Marcel Šalej
    Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.