Februar 22, 2019

    Prispevki

    Prispevki

    Ocena uporabnikov

    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Predstavljamo vam Bamm Holt-a, 26 letnik iz Spanish Town, Jamajka.

     

     

    Bamm je obkrožen z glasbo že od samega rojstva. saj je vnuk legendarnega jamajškega reggae pevca John Holt-a. Spomni se tudi svojega prvega nastopa na stričevem doma narejenem "Sound Systemu" pri rosnih 6. letih na ti. "clashu".

     

    "One Thing" je prva pesem iz novega EP-ja - gre za kombinacijo Trap vs. Reggae glasbe, z ostrimi besedili iz vsakdanje realnosti.

     

     

     

    Bamm Holt se glasbeno giblje med reggae, dancehall, "mehkim" rap in trap glasbo. Pravi, da so to orodja s katerim lahko ustvarja lastni unikatni in prepoznavni stil glasbe. Njegov cilj je nadaljevati po svoji poti v glasbeni industriji, med tem pa ohranjati Holt zapuščino. 

     

     

     

     

     BAMM HOLT:

    FACEBOOK

    SoundCloud

    Prispevki

    Ocena uporabnikov

    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    40 let glasbe in legende, ki se starajo kot dobro rdeče vino! Koncert skupine UB40!

    Ko smo izvedeli, da v Rovinj in tam že tradicionalno Rovinjsko noč prihaja skupina UB40, ni bilo kaj dosti dileme. "Bi šli pogledat?", "ITAK, gremo!" 

     

    Čeprav je vse napovedovalo in kazalo na dež ter nevihte naju to z Juretom ni ustavilo. Okoli sedme zvečer sva se usedla v avto in se odpeljala iz Ljubljane proti obalnemu mestu na Hrvaškem, v Rovinj. Celo pot so naju spremljali temni oblaki ter strele, ki so osvetljevale nebo in bolj, ko sva pogledovala proti nebu in "googlala", kakšno bo vreme, bolj je kazalo na to, da bova v Rovinj prispela v največjem nalivu! In malo pred prihodom sva res naletela na močan dež, vse pa se je umirilo v istem trenutku, ko sva našla parkirni prostor. Kot naročeno!

     

     

    Pred samim koncertom smo se dobili še s polovico ekipe, ki sestavlja PulaP Reggae Station, hitro spili pijačo v lokalu in se odpravili proti glavnemu trgu, kjer nas je pred koncertom razveselil še res imeniten ognjemet, ki so ga pripravili organizatorji za obiskovalce Rovinjske noči. Če je do takrat še malce deževalo, pa je dež prenehal padati prav do prihoda skupine UB40!

     

     

    Le malo kdo ne pozna skupine UB40! Skupina, ki od leta 2013 nastopa pod imenom UB40 featuring Ali, Astro & Mickey je angleška pop reggae skupina, ki prav letos praznuje 40 let uspešne kariere, to pa praznujejo s svetovno turnejo z naslovom “A Real Labour Of Love – 40th Anniversary Tour”. Trije originalni člani skupine pevec Ali, MC Astro in klaviaturist Mickey so s podporo osemčlanske spremljevalne reggae skupine vsem nam pripravili res nepozaben koncert. Pod odrom je bilo staro in mlado, vse možne generacije so čakale na koncert in skoraj vsi so celoten koncert spremljali v pozibavanju na takte glasbe. Ljudi ni bilo malo, saj je bil skoraj celoten trg nabit z oboževalci in če si želel koncert videti od blizu, si se moral kar strateško prebijati mimo gneče do odra.

     

     

    Skupina, ki je prav letos izdala nov album, oboževalcem ni ostala dolžna! Slišali smo lahko vse starejše hite in seveda tudi nekaj pesmi iz najnovejše plošče, med drugimi seveda tudi glavni singel z naslovom "She Loves Me Now", celoten album pa je skupino v prvem tednu izdaje uvrstil na drugo mesto najbolj prodajanih albumov v Veliki Britaniji! V repertoar so dodali tu pa tam še kakšno priredbo drugih legend, kot je Dennis Brown in njegova pesem "Silhouettes", med glavnim koncertnim delom pa je množico najbolj navdušil seveda "Kingston Town", "Can't Help Falling in Love" in pa "Cherry Oh Baby", kjer smo vsi, skupaj s skupino prepevali refren! Koncert se je začel petnajst minut čez enajsto in trajal dobro uro in pol, ko so prvič zapustili oder, množica pa je seveda zahtevala še!

     

     

    Najprej se je na oder vrnil bobnar spremljevalne skupine in vse navdušil z odličnim solističnim nastopom, za njim pa so se na oder vrnili še drugi in koncert se je nadaljeval! Ko so se iz zvočnikov zaslišale prve note pesmi "Red Red Wine" je bilo malo ljudi, ki so lahko vse skupaj spremljali, ne da bi poplesavali na takte in glasno prepevali. Vsega skupaj smo lahko poslušali in uživali v njihovi glasbi skoraj dobre dve uri. Nasmehi na obrazih vseh obiskovalcev Rovinjske noči po končanem nastopu pa mi je dal vedeti, da ni bilo slehernega, ki bi si mislil, da je skupina z leti izgubila svoj čar! Ravno nasprotno. Fantje se starajo kot dobro vino! Bolj stari, bolj dobri! Izvrstno izpeljan koncert, odlično vzdušje in atmosfera na odru ter res pristen iz srca odigran nastop legend, ki ga lahko na koncu strnem v eno besedo!

     

    Fenomenalno!

    Prispevki

    Ocena uporabnikov

    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Za Reggae.Si pripravila: Tamara - Nanaja.si
    Foto: SeaSplash

    Minuli ponedeljek 23.julija se je zaključil že 16. Seasplash festival. Zopet je pustil močan vtis in težko bo čakati na njegovo ponovno izvedbo naslednje leto.

     

    Magična lokacija in prvovrstni izbor nastopajočih glasbenikov sama po sebi že nekaj časa nista več dovolj za vrhunsko festivalsko glasbeno doživetje. Lepih lokacij je, roko na srce, v naši širši regiji kar nekaj, prav tako pa tudi vrhunski in najbolj prepoznavni glasbeniki redno koncertirajo po svetu. 
    Da glasbeni festival zares pusti vtis na obiskovalcih, je potreben še “vajb”. Topel, zabaven, sproščen, definitivno pa unikaten vajb je tisto, kar festival zares naredi Festival z veliko začetnico. Seasplash, ki se že dolga leta dogaja v trdnjavi Punta Christo v Štinjanu pri Puli je Festival z veliko začetnico. Njegov program ponavadi ni poln zvenečih imeni iz reggae in dub sveta, še manj, na festivalu se skoraj vsako leto pojavljajo eni in isti izvajalci, z izjemo enega ali dveh glavnih gostov. Pa vendar je Seasplash Festival z veliko začetnico. 
    Festival sem letos obiskala šestič zapored, njegov koncept in izvedba pa me vedno znova presenetita in navdušita. Tudi letos je Festival presegel moja pričakovanja. 

     

     

    Vsako leto večji in bogatejši


    Fascinantno je, da organizatorjem po 15 edicijah še vedno ni zmanjkalo idej za nadgradnjo in posodobitve. Seasplash je namreč znan tudi po tem, da ne počiva na lovoriki “najbolj opuštenega festivala v regiji” ampak se vsako leto potrudi, da obiskovalcem ponudi še nekaj več. 
    Letošnjo, 16. izvedbo Seasplasha so nadgradili z zares vrhunskimi vuzualijami. Celotna zunanja stena trdnjave Punta Christo je bila vsako noč odeta v posebno barvno kreacijo, prav tako notranjost trdnjave in tisto njeno slovito dvorišče, iz katerega se dostopa do festivalskih prizorišč.

     

     

    Čeprav je Seasplash znan po “Robinzon konceptu kampiranja” so me letos navdušili z več tuši in z več smetnjaki. Moje prašne natikače je dobesedno sezuvalo ob pogledu na dodatno angažiranost, ki so jo organizatorji letos namenili tudi varovanju okolja, saj je res veliko število prostovoljcev in tudi profesionalnih čistilcev redno čistilo festivalsko okolico in pobiralo smeti. To me je res iskreno razveselilo, saj sem se dan pred uradnim začetkom festivala sprehajala med borovci ob plaži, ki je le malo oddaljena od festivala in sem zraven skoraj jokala ob pogledu na ogromne vreče smeti, zavrženo plastiko, steklo, plenice, vložke … ki ležijo le nekaj metrov od morja.

    Očitno so se organizatorji letos zelo potrudili tudi kar se (mednarodne) promocije tiče, saj je bil festival bolj obiskan kot prejšnja leta. Predvsem je bilo med obiskovalci opaziti (še) več tujcev. Med šotoroščniki sem srečala Francoze, Angleže, Dance, Belgijce in celo Japonce, med avtodomarji pa tudi Nemce, Irce in Slovake. Vsi obiskovalci, s katerimi sem se pogovarjala in so letos na festival prišli prvič, so bili navdušeni in pravijo, da se naslednje leto spet vidimo. Bravo organizatorji. Očitno se je okrepljena promocija izkazala za dobro naložbo v še bolj multikulturno raznolikost najbolj sproščenega festivala v regiji.

     

    Headlinerji

    Najbolj sem se veselila nastopa U Roya. legende namreč še nikoli nisem videla v živo in sem se tega trenutka še posebej veselila. Ne zaman! Njegov glas je še vedno mogočen, unikaten in seže direktno v žile in globoko v srce. Žal pa tega ne morem trditi za njegovo pojavo. Komaj se premika, brez palice hoditi ne more, pa še to zelo počasi. Ko sta mu močan varnostnik in fotograf pomagala po stopnicah do odra, z njimi se je le stežka boril … sem se spraševala, ali mu je tega res treba… Tudi sicer je na odru, v času svojega nastopa ostajal praktično negiben, naredil je par zelo drobnih korakov in več kot očitno je bilo, da nastopa s težavo. Kljub temu ga je kasneje bilo moč opaziti v “backstage-u”, kjer se sicer ni dolgo zadržal, je pa živahno klepetal in poziral pred fotoaparatom, večino časa seveda sede. 
    U Roya je spremljal Mad Professor, ki je v trdnjavo prišel v spremstvu svojega podmladka. Njegov nastop je bil tak, kot smo jih vajeni. Energičen, zelo sporočilen in seveda poln promocijskih aktivnosti za njegovo založbo Ariwa. 
    Channel 1 sta navdušila z meditativno glasbeno selekcijo, in s svojimi edukativnimi nagovori zbranim plesalcem. Njun nastop sicer ni bil nikakršen presežek, pa vendarle njuni čeravno rutinirani a dobro premišljeni nastopi plesočih duberjev po navadi ne pustijo ravnodušnih in tudi tokrat je bilo tako. 
    Nastopa Parly B-ja žal ne morem komentirati, po nesreči sem ga prespala.

     

     

    Festivalski presežki

    Največji plus si festival zasluži zaradi njegovega doprinosa k razvoju hrvaške glasbene scene. Morda tudi zato, ker za njim stoji založba PDV records, ki tudi sicer skrbi za razvoj in promocije hrvaške underground glasbe. Festival Seasplash je primer zares dobre prakse, kako razvijati neko glasbeno sceno v državi. Tukaj se Slovenci lahko še marsikaj naučimo od bratov Hrvatov. Seasplash je namreč festival, na katerem nastopijo praktično vsi hrvaški ustvarjalci in deležniki v sound system kulturi. Mladi in malo manj mladi hrvaški izvajalci ponosno nastopajo na Seasplashu in med njihovimi nastopi se res čuti, da dihajo s festivalom. Že od nekdaj velja, da so najboljša reklama za vsako storitev ali izdelek prav njeni zadovoljni uporabniki. In Seasplash ve, kako se stvarem streže. Najboljši in najbolj angažirano promotorji festivala so namreč prav zadovoljni lokalni DJi in kruji, ki vsako leto dobijo priložnost soustvarjati festival.

     

    Zadnjo noč se je festivalska publika zelo pomladila. Prišlo je veliko novih obiskovalcev, predvsem mlajše generacije lokalne mladine, ki so prišle na koncert dubstep beat makerja 207, ali pa so morda prišli poslušat srbsko hip hop, punk, rock, metal pop skupino Viva Vops. Rdeče majčke in zlikani mladeniči v publiki so me prijetno presenetili, in lepo je bilo videti, kako z zanimanjem so opazovali tudi dogajanje na Dubsplashu in poplesavali na reggae ritme na Soundsplashu.

    Takšen kot je organizator, takšna je festivalska množica. Drži kot pribito. Tudi za Seasplash. Zelo skulirani in nasmejani organizatorji in soustvarjalci festivala so že od prvega festivalskega dne dalje kreirali fantastično vzdušje in ta res super vajb se je kot požar razširil na vse nastopajoče in obiskovalce. Opušteno! Za vse! Tudi za kužke

     

     

    Festivalska razočaranja

    Težko je iti iz svoje kože. In težko je pozabiti, da je imel na Seasplashu reggae včasih večjo in glasnejšo besedo, kot jo ima danes. Trendi se pač spreminjajo, mladina ima raje globoke nadubirane in zelo digitalizirane base. Seasplash dandanes ponuja vse premalo prvovrstnega reggae-ja. Največ smo ga pravzaprav bili deležni na glavnem odru (Raggalution, U Roy & Mad Professor, One dread), nekaj malega še na Soundsplashu …. To pa je bilo tudi vse.

    Slovenci in Hrvati že pregovorno premalo sodelujemo. Očitno tudi v glasbi. Vsako leto znova me negativno preseneti, da na Seasplshu skoraj ni slovenskih izvajalcev (letos le Raggalution in del kolektiva Kali Fat Dub).

    Hrana. Če me spomin ne vara, se je lani na festivalu jedlo bolje kot letos. Vegetarijanska izbira je bila zelo skromna … veganska še bolj … mesojedci pa so lahko bili relativno srečni.

    Zvok na glavnem odru. Glede na to, da za zvok na glavnem odru že dolga leta skrbi isto (slovensko) podjetje, bi se, vsaj za moj okus, lahko malce bolj potrudili. Prvo noč vokala skoraj slišala nisem.

    Beachsplash. Z nekaj svetlimi izjemami, je bil letošnja selekcija preveč basovsko digitalna. Glede na to, da gre za dnevni vajb, ob morju, bi bila roots & culture (tako kot že vsa prejšnja leta) boljša izbira.

     

    Najbolj poseben akt festivala: Kali Fat dub
    Najbolj impresiven kru z lastno produkcijo in top vokalom: Dubbing Sun
    Najbolj meditativen nastop festivala: Channel 1
    Najbolj spevni nastop: One dread
    Najboljša roots and culture selekcija: Rasta Altitude Sound 
    Najboljša reggae selekcija: Brada selecta
    Najbolj nori sound system performance: Wicked & Bonny in seveda Digitron sound system

    Do naslednjega Seasplasha!

     

     

    h

    Mad Professor

    839A1687

    Prispevki

    Ocena uporabnikov

    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Po desetih letih se vračam v dolino, kjer se smaragdno zelena reka vije v brzicah kot da bi plesala v divji svobodi. Podobno kot jaz. In tudi tokrat se bova zibali v ritmih reggae glasbe, jaz v iskanju izgubljene najstniške svobode in ona - no, ona v sozvočju z vsem, kar jo obdaja. Overjam, Soča in jaz.

    Ob prihodu me pozdravi parada dixijev na desni in legija varnostnikov na levi strani. Gibanje omejeno! Do odra na sotočju rek lahko pridem le po eni poti, z največ pol-litrsko plastenko vode v roki, brez hrane in potencialnega orožja, vmes pa moram vsaj trikrat zavihat rokave, da se vidi, da nisem na festival prišla skozi luknjo v ograji ali po strugi reke. Pa nič zato. Spodaj me čakata Soča in mivkasto plesišče, pa Ziggi za mešalkami. In to vsak dan. Med dvema vrbama si postavim visečo mrežo, da se zibajoče zazrem po okolici. Ljubitelji reggae glasbe in kulture pa svobodomisleci nasploh ležijo na svojih brisačah, si podajajo zvitke z rjavo-zeleno vsebino, puhajo dim v liste dreves, se pogovarjajo o smislu življenja, ozirajoč se v nebo. Ah, spet bo nevihta?! V daljavi zaslišim bobnanje. Ne, ne grmi še. To so samo tisti overjamovci, ki se na delavnici bobnanja povezujejo z mati Zemljo. In hulahopi, ki se brez konca vrtijo okrog bokov gozdnih vil, pa delavnice acro joge, kjer željni letenja iščejo ravnotežje na nogah drugega, pa izdelovalci lovilcev sanj in umetniki, ki s temno rdečo kano vtirajo mandale na roke mimoidočih. Je to raj? Skoraj. Zraven salutirajo dixiji in reševalca iz vode, ki zdolgočasena sedita ob rumenem traku, ki prepoveduje hojo po gozdu ob strugi reke. Gibanje omejeno. Nenadoma me premami moč basa iz zvočnikov ob odru in v trenutku pozabim na omejitve. V teku se podam mimo zvoka smejočih otrok in vonja vzhodnjaških gurmanskih dobrot, dokler po od sonca razžarjeni mivki ne prispem do izvira glasbe. Tam se spet srečamo - Sonce, reka in nekaj tistih, ki ne morejo mirovati, ko zaslišijo dobro pesem.

    Prva dva dneva v nič kaj festivalskem vzdušju vztrajam v dobri volji. Oblaki so prišli in vse je mokro, glasba se vrti le na spodnjem odru, medtem ko dancehall&dub ter glavni oder še globoko spita. Ljudi je toliko, da bi se lahko vsi usedli v dixije pa bi jih polovica še vedno ostala praznih. Povečini se zadržujejo v zavetju svojih šotorov. Situacijo izkoristim za pohod po zemljevidu festivalskega območja s svojim rdečim pikčastim dežnikom. Sprehodim se mimo toplih notranjih tušev, bankomata, postaj za polnjenje telefonov in Overjam kartic in prispem do t.i. Slovenske vasi, v kateri je komaj kaj slovenskega. Italijanska kava, indijska hrana, angleško pivo. Dobro, človek se lahko vsaj dobro naje in nasmeji z ljudmi, ki jih je tu več kot kjerkoli drugje. Celo varnostniki iz dolgčasa postajajo prijazni in skorajda mi ni treba več dvigovati roke v dokaz moje Overjam legitimnosti. Spet se sprehajam po sotočju in poslušam, kako se pesek umika pod težo mojih bosih nog. Le še peščica drugih je tu. Sedijo pod dežniki in zrejo v skrivnostne meglice, pod katerimi se skriva deroča reka. Sunshine reggae se prelevi v nevihto, ki preglasi glasbo in kliče po zavetju šotora in snu o boljšem jutri. Ah, kaj ... narava ima pač svojo pamet.

    Prebudim se v sončno jutro. Overjam je v polni pripravljenosti na prihod velikih imen in zdi se, kot da se festival zares začenja komaj tretji dan, ko na prizorišče pride tudi kar nekaj novih obrazov. Zvečer se gozdnata tla pred velikim odrom skoraj do zadnjega kotička zapolnijo z nogami, ki nemirno cepetajo v pričakovanju najstarejšega sina reggae legende Ziggy Marleyja. Priznam, tudi jaz sem cepetala, a se kmalu ustavila in obmolknila. Če zaprem oči, slišim Boba, in če jih odprem, vidim Boba, a Ziggyju manjka nekaj, s čimer je njegov oče s svojo glasbo postal nesmrten - duša. Brez nje je tehnično še tako dovršen nastop brez prave moči. Ziggyjevim posladkanim pop-reggae skladbam obvezno sledi venček Bobovih, ki množico rešijo pred zakrnelimi udi in zehajočimi obrazi, in čeprav se zdi nemogoče, tudi ob tem ostanem hladna. Fascinantno je, da lahko neka hrvaška skupina z imenom Brain Holidays (ki je mimogrede očarala tudi letos na Overjamu) na obletnici Marleyjevega rojstva na Metelkovi bolje ujame utrip njegove glasbe kot pa njegov lastni sin. Z glasbo pač ne moreš lagati. In ravno to so dokazali tudi člani naslednje skupine New Kingston, ko so že samo z bobnarjevim uvodom razgreli moje otopelo srce.

     

    Če je oder na sotočju rek posvečen predvsem roots navdušencem in glavni tistim, ki prisegajo na živo glasbo, pa je dancehall&dub oder ravno pravšnji za nore nočne zabave, kjer dekleta postanejo ženske in fantje moški, zvijajoč se v potu svojega lastnega telesa. Navaden travnik v Tolminu postane zatohel nočni klub s sound systemom, za katerega bi lastnik skorajda potreboval orožni list. Ko ta zapoje, se zatrese zemlja v radiju petstotih metrov in človek, ki tabori v bližini, lahko zaspi tako rekoč šele takrat, ko zaspi tudi sound system sam. V spominu so mi najbolj ostali Charile P, O.B.F., Coxsone Sound, Melow Mood in pa tisti plesalci, ki so se ob njihovih nastopih raje obrnili proti zvočnikom kot pa dj-jem samim. Sound system postane posvečen predmet, kakovost zvoka pa glavna pot, po kateri goreči plesalec v ekstazi doseže odrešenje. A ko se sonce potuhne v veličini vrhov tam daleč, iz svojih brlogov prilezejo čisto drugačni glasbeni navdušenci. Ležim v svojem šotoru in hrbet mi masirajo gozdnata tla, ki vibrirajo na venček pull-up melodij z odra na travniku. Vsak se zvrti le do četrtine, kjer ga že zamenja nov, še boljši. In tako naprej dolgo v noč. Sprašujem se, kam je odšla tista preprostost, v kateri je človek neznansko užival v dobri pesmi čisto od začetka pa vse do konca brez nenehnih prekinitev cvilečega dj-jevega glasu. Ali res potrebujemo vedno več stimulacije celo v nečem tako preprostem in že samo po sebi popolnem kot je glasba? No, morda sem pa z eno nogo že v rani starosti in moje pametovanje spominja na stavke, ki se začenjajo z »Ko smo bli pa mi mladi … «. Ja … takrat je bil dober komad pač čisto dovolj.

    Zadnji dan festivala zberem energijo iz najglobljih kotičkov telesa, da vstanem in se radostno podam do moje reke, kjer bova zaplesali poslednji ples. Iz vsakega šotora se sliši glasba. Reggae. Nikoli ga nimam dovolj. Na stojnicah z oblekami, nakitom, okraski ljudje zapravljajo tisto, česar še niso uspeli porabiti do sedaj. Ko prispem do sotočja, se uležem pod vrbe, kjer se stari prijatelji igrajo s sestavljankami. Tu najdem svoj dom. V ozadju slišim znano skladbo in spet me vleče tja - z Njo, na mivkasto plesišče. Ob štirih glasba utihne in na oder pridejo reggae ustvarjalci v okviru Overjam univerze, ki se odvija vsak dan od odprtja glavnega odra. Danes na sporedu: Italee in pevec Israel Voice. Italee z žarom v očeh spregovori o začetkih svojega ustvarjanja, o življenju na Jamajki in (reggae) glasbi nasploh. Tisti pravi se usedejo pred oder in odprejo svoja ušesa na stežaj, jaz pa ležim v viseči mreži, kjer lahko zaobjamem vse naenkrat. Po festivalskih učnih uricah sledijo še plesne pod vodstvom Shee in Ryah. »Poglej in zapomni si ta trenutek,« si rečem. Kopica mladih žensk ziblje svoje boke z nasmehom na obrazu. To, je Overjam: glasba, ples, čudoviti ljudje, smeh nekje v ozadju, divjanje reke in lahen veter, ki premika liste nad menoj. Pa seveda dixiji in varnostniki, ki samevajo v ravni vrsti.

    Zadnje koncerte na glavnem odru presedim pod velikim drevesom. Noge me pečejo od celotedenskega plesanja in v mislih že sanjam o domači postelji. Na poti do šotora, ki pelje mimo odra na travniku, me basi odvlečejo stran od sna na trdih gozdnih tleh. Zabava je na vrhuncu. Zdaj me niti ne gane več, da se trap skladbe vrtijo v reggae ritmih in da jih dj ves čas prekinja s svojimi komentarji. To je zadnji trenutek, da v ritmu poteptam mehka tolminska tla. In tudi ne gane me več, da se dobre skladbe odvrtijo le do sredine. Vse, kar je ostalo, je glasba. In ljudje. Zaključim v duhu Italee in njenih besed na Overjam univerzi: glasba ima moč, da povezuje ljudi. Brez besed. In to je navsezadnje tudi vse, kar zares šteje.

    Prispevki

    Ocena uporabnikov

    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Leto je okoli in spet smo se odpravili na domače, reggae festivalske počitnice, v Tolmin.

     

    Overjam 2018 12 of 18 Custom

    Overjam Festival, danes že stalnica na naših tleh, nam v Slovenijo pripelje vedno zanimive in sveže glasbene izvajalce. Tudi letos ni bilo nič drugače! Če smo na končnem spisku glasbenih imen letos videli imena kot, so Ziggy Marley, New Kingston, Protoje, Macka B, Mellow Mood, Benny Page, Northern Lights , Charlie P in podobno, smo z razlogom lahko pričakovali še en nor glasbeni teden pri Sotočju. In tega smo tudi dobili!

    Overjam 2018 13 of 18 Custom

    Naša ekipa se na Overjam Festival odpravi takoj, ko je to mogoče! Tako je bilo tudi letos. V Tolmin smo prišli dan pred uradno pred festivalsko zabavo, si postavili tabor in se počasi pripravili na "delovno-žurerski" teden!

    Overjam 2018 3 of 18 Custom

    Vse skupaj se je začelo v nedeljo. Prva pred festivalska zabava pred uradnim začetkom, se je odvila na plaži s slovenskimi selektorji. Oder je krstil in otvoril obalni Jahklin Selecta in ko se je z zvočnikov zaslišal prvi reggae takt, so na plažo začeli prihajati tudi prvi obiskovalci. Jahklinu so sledili domačini TminTafari Sound, te pa so s svojo roots selekcijo vsem ponudili odlično popoldansko sprostitev in uživanje ob Soči. Večerno ogrevanje je prevzel Total Destruction BassKilla, ki je z malce hitrejšimi ritmi pripravil podlago za edino italijansko ekipo ta dan, Vibe Stars! Rajanje se je dokončno začelo z domačo obalno ekipo Freedom Fighters Sound, zaključek pa smo pričakali s selektorjem LionShine in njegovo jungle selekcijo, ki pa moramo priznati, ni prišla tako do izraza kot bi lahko, saj so jakost zvočnikov zadnjim selektorjem kar precej zmanjšali!

    Overjam 2018 8 of 18 Custom Overjam 2018 10 of 18 Custom

     Overjam 2018 15 of 18 Custom Overjam 2018 18 of 18 Custom

    Uradni začetek festivala je bil v torek 10. 7. in že v jutru smo lahko na plaži poslušali selekcijo Mr. Skavillagea. To pa je bil tudi edini oder ta dan, ki je bil odprt. Delovati so začele festivalske delavnice AkroJoga, Overjam 4 Kidz za otroke, učili pa smo se lahko tudi igrati na bobne in druga tolkala. Glasbo na plaži je od 12h naprej prevzel Ziggi Mastah – Dubtafari Sound, ki mu je bila letos dodeljena vloga "Resident Crew" selektorja na plaži, tam pa nas je vsak dan zbudil z odličnimi selekcijami in seveda njegovimi "dubplatei"! Popoldansko zabavo so začeli Dejah, Mufajah ter Widikal, R.esistence in Dub pa so ogreli oder in plesišče za grškega jungle in dubwise selektorja, Fleck-a! Z istim tempom so nadaljevali Boomchilom, mi pa smo seveda morali počakati The Wild Citizena, zadnjega nastopajočega ta dan, ki pa je na našo žalost doživel enak tretma kot LionShine dan prej. Pomanjšanje jakosti glasbe!

    Overjam 2018 2 of 12 Custom Overjam 2018 6 of 12 Custom

    Overjam 2018 8 of 12 Custom Overjam 2018 11 of 12 Custom

    Ko smo se zbudili v nov dan, moramo priznati, da tistega pravega festivalskega občutka še ni bilo, pa čeprav je bil to uradno že drugi dan festivala. Ljudje so počasi prihajali na prizorišče in si postavljali šotore, kot da se festival sploh še ne bi začel. Mogoče je bilo krivo to, da so letos spremenili način nastopanja vseh glasbenikov. Prve dva dni so namreč bolj ali manj vajeti v svojih rokah držali razni selektorji in ekipe, glasbeniki pa so bili napovedani šele zadnje tri dni festivala. No, ali pa to, da so celoten festival premaknili v mesec julij. Resnica je, da smo se vsi pogosti obiskovalci festivala, kar malce spraševali kaj se dogaja in kje so ljudje. A do večera se je pokazalo, da jih je vseeno kar nekaj že prišlo. Zopet so bile odprte vse delavnice, Ziggi Mastah nam je za dobro jutro spet zavrtel reggae in dan se je lahko začel. Nadaljevali smo s srbsko ekipo JahMessenjah Sound, ki je na plaži pripravila res dober "žur", tem pa je sledil Selecta Iray, ki je že lansko leto obiskal festival. Z svojimi basi je nadaljeval Umberto Echo, ki je predstavil nemški AnalogBassCamp. Večina obiskovalcev je ta večer najbolj pričakovala Britanca z imenom Alpha Steppa, ki je pričakovanja vseh tudi izpolnil! Uradni MC ali povezovalec festivala Asher Selector pa je, kot vedno, s svojo energijo ter selekcijo na plesišče nato privabil še ostale zadržane in plaža je bila končno napolnjena. Zaključek večera je prevzela ekipa SuedMassive iz Avstrije! To pa je bil tudi prvi dan na plaži, ko so zvočniki ostali glasni vse do samega konca! Odprl naj bi se tudi dub in dancehall oder, a se to na žalost ni zgodilo do naslednjega dne!

    Overjam 2018 4 of 15 Custom Overjam 2018 7 of 15 Custom

    Overjam 2018 11 of 15 Custom Overjam 2018 14 of 15 Custom

    Dan D, bi lahko rekli! Četrtek je bil za festival prelomen dan. Napovedani koncerti so končno privabili še tiste, ki jih prejšnja dva festivalska dneva nista zanimala. Ziggi na plaži, delavnice in kopanje v Soči, kadar je vreme to dopuščalo, je postala stalnica. Pripravili so nam tudi prvo Overjam Univerzo na kateri so svoje izkušnje in pot v glasbi opisala dvojčka iz Mellow Mood ter producent Paolo Baldini. Sledila jim je še prva delavnica dancehall plesa, ki sta jo vodili domača koreografinja Shee ter Italijanka Ryah. Oder na plaži je zaprl Ras Levi, kot zadnji nastopajoč ob 19:30, saj se je bistvo festivala začelo dogajati na glavnem odru! Ta dan smo dočakali tudi odprtje dub in dancehall prostora, kjer je ponosno stal Warrior Charge SoundSystem. Glavni oder so letos otvorili Pokyman & Lukie Fwd, a smo jih zamudili, saj smo uživali ob selekciji Paolo Baldinija, kjer sta se na odru znašla tudi Jacob in Lorenzo, vokalista skupine Mellow Mood in se priklopila na mikrofon. Ujeli pa smo Earth Beat Movement iz Italije, ki so dobro ogreli množico za glavno zvezdo večera. To je bil seveda Ziggy Marley. S sicer odlično odigranim in zapetim repertoarjem svojih pesmi je marsikoga navdušil, a tukaj moram sam priznati, da sem pri njegovem nastopu pogrešal malce spontanosti. Videlo se je, da je nastop naučen do vsake malenkosti in tako popoln, da je bil že malce preveč popoln, če me razumete. Osebno najboljši so mi bili New Kingston, saj so naredili vse, kar prej ni počel Ziggy. Spontanost, zabava, spodbujanje publike k petju in odlična energija na odru je nazaj na plesišče privabila vse, ki so po Ziggyu odšli drugam. Nočno rajanje se je začelo ob polnoči v dancehall ritmih z italijanskimi Huntin' Sound, češkim Ma' Gash, vrhunec večera tam pa je zagotovo bil Benny Page, ki je s seboj na oder pripeljal še MC-ja z imenom Pulla. Ne smemo pa pozabiti niti plesnih vložkov, ki sta jih pripravile Shee in Ryah! Tukaj naj kot zanimivost, ki smo jo izvedeli kasneje, povemo, da sta se Benny in Pulla spoznala na letališču dan prej! Njun nastop pa je bil tak kot da bi se poznala že celo večnost.

    Overjam 2018 3 of 38 Custom Overjam 2018 9 of 38 Custom

    Overjam 2018 16 of 38 Custom Overjam 2018 29 of 38 Custom

    Overjam 2018 35 of 38 Custom Overjam 2018 38 of 38 Custom

    V petek smo bili deležni še ene, res izvrstne, Overjam Univerze. Čeprav so bili tam napovedani Macka B, Lloydie Coxson in Brother Culture se je univerze udeležil le Macka B, kar pa tudi malo ni pokvarilo odlične izobraževalne lekcije o glasbenem ustvarjanju Britanca, ki je pri nas nastopal že velikokrat, prvič pa že leta 1988. Otvoritveni koncert so ta dan na glavnem odru izvedli domači Siti Hlapci, v živo pa smo lahko slišali tudi svežo pesem "More We Suffer", ki je plod sodelovanja Tadimana in glasbenika Israel Voice-a. Domači fantje so z energičnim nastopom pripravili teren za Italijanko po imenu Awa Fall ali Sista Awa in skupino The Sound Rebels. Koncert glasbenice je res navdušil večino obiskovalcev, ki je niso mogli prehvaliti. Na odru smo za njo seveda poslušali in gledali koncert Macka Bja. Tudi pri njem je bilo moč opaziti, da se koncertni nastop od prejšnjih ne razlikuje prav veliko in da ima svoj rutinski nastop. Tu in tam umeša kakšno od novih pesmi, a vsi, ki so bili kadarkoli na njegovem koncertu vam lahko povedo, da mu energije in spontanosti nikakor ne manjka. Za konec dogajanja na glavnem odru so poskrbeli Mellow Mood, ki so publiki predstavili svoj najnovejši album z naslovom Large in tako zaključili dogajanje tam. Na dub in dancehall odru smo ujeli ekipe Love Kulture, Coxsone Sound, Brother Culture, Kings Hi-Fi in Leo Samsona, ki so od 18. ure dalje pa vse do pol ene zjutraj tam držali vajeti plesišča. Noč je nato prinesla še noro zabavo z Huntin' Sound, tem pa je sledila še svetovno znana ekipa Northern Lights. Njihova selekcija pa… no, plesišča, vse do jutranjih ur ni zapustil skoraj nihče, če vam to pove kaj več!

    Overjam 2018 5 of 34 Custom Overjam 2018 9 of 34 Custom

    Overjam 2018 12 of 34 Custom Overjam 2018 16 of 34 Custom

     Overjam 2018 32 of 34 Custom Overjam 2018 19 of 34 Custom

     Overjam 2018 33 of 34 Custom Overjam 2018 34 of 34 Custom

    Zadnji festivalski dan smo začeli seveda, kot vsakega prej! Na plaži z Ziggijem in Dubtafari Soundom. Univerza je bila obarvana Jamajško, saj je svojo zgodbo z nami tokrat delila Italee Watson, prišel pa je tudi Israel Voice. Nalezljiva energija Italee Watson, ki smo jo lahko videli in čutili že prejšnje leto pri nas in zanimive anekdote Jamajčana so nasmejale prav vse zbrane. Sledila je zadnja dancehall delavnica, tej pa se je z nasmehom pridružila tudi pevka Italee. Po končani delavnici, je vajeti v svoje roke prevzel povezovalec Overjam Univerze, David Katz, z odlično roots selekcijo. Dj Verso je prevzel kontrole za njim, mi pa smo odhiteli še na dub in dancehall oder, kjer se je začela težko pričakovana zabava z O.B.F., Charlie Pjem ter Sr. Wilsonom! Vmes pa smo morali seveda obiskati še glavni oder, da smo ujeli odličen koncert hrvaške reggae skupine Brain Holidays! Oder sta za njimi zavzela Italee Watson ter Israel Voice ob pomoči Tadimana in ekipe. Zadnji nastopajoči na glavnem odru to leto pa je bil Protoje! No, tudi njegov koncert je bil kot rutina, a s to razliko, da je Protoje pred kratkim izdal nov album in smo tako lahko uživali ob najnovejših glasbenih poslasticah izvajalca. Nočno rajanje pa se je sprevrglo v jutranje, na dub in dancehall odru s Huntin' Sound ter Warrior Sound ekipo iz Nemčije.

    Overjam 2018 2 of 16 Custom Overjam 2018 5 of 16 Custom

    Overjam 2018 7 of 16 Custom Overjam 2018 10 of 16 Custom

    Overjam 2018 11 of 16 Custom Overjam 2018 13 of 16 Custom

    Overjam 2018 14 of 16 Custom Overjam 2018 16 of 16 Custom

    Še eno leto je za nami. Še en festival, za katerega lahko rečemo, da si ga bomo zapomnili za vedno. Če potegnemo vzporednico in primerjamo letošnji festival in festival lansko leto, lahko mirno rečemo, da je bilo marsikaj drugače. To, da so prva dva dni vajeti držali selektorji, se ni izkazalo kot dobro, saj je večina obiskovalcev prišla na zadnje koncertne dni! Pohvaliti moramo letošnjo izjemno Overjam Univerzo pod taktirko David Katza in ekipe, ki so svoje delo opravil več kot izvrstno. Tudi premik univerze na plažo je bila dobra odločitev organizatorjev, saj je bila obiskana bolj kot kadarkoli! Za minus lahko prištejemo gradnjo odrov in nepripravljeno prizorišče vse do prvih dni koncertnih dogajanj. A glede na to, da je bil Overjam letos prvi izmed večjih festivalov v Tolminu, je bilo to skoraj za pričakovati! Obiskovalcev festivala je bilo občutno manj kot leto prej. Zakaj? To naj si vsak razlaga sam! Dejstvo pa je, da so se kljub premiku festivala v drug termin in ostalim novitetam, ki so jih uvedli letos, organizatorji potrudili zadovoljiti prav vsakega slehernega obiskovalca. Tukaj lahko pohvalimo tudi organizacijsko ekipo in vse prostovoljce ter druge ekipe, brez katerih festival zagotovo ne bi potekal, tako kot je. Na koncu, ko potegnemo črto smo vedno lahko zadovoljni, da je Overjam Festival, postal stalnica na naših tleh, ki k nam, v Slovenijo pripelje veliko svetovnih reggae zvezd, nas izobražuje ter nudi teden dni reggae počitnic z vrhunskimi izvajalci, v eni izmed najlepših festivalskih destinacij v Evropi. Če ne, kar na svetu! Festival se naslednje leto vrača nazaj v mesec avgust, saj so kmalu po koncu že objavili nov termin Overjam Festivala, ta bo od 15. 8 do 18. 8 2019! Vse ostale informacije o festivalu, prodaji "EARLY BIRD" vstopnic in drugo, pa najdete na uradni strani Overjam Festivala in uradnem Facebook profilu Overjam International Reggae Festival! Seveda pa si boste o vsem aktualnem dogajanju lahko prebrali tudi na naši spletni strani www.reggae.si! 

    HVALA  OVERJAM  FESTIVAL in se vidimo v Tolminu spet naslednje leto!

    Andraž Mauko - Žare

    © 2018 Reggae.si. All Rights Reserved. Designed By Marcel Šalej
    Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.
    Več informacij Sprejmi Zavrni