Januar 29, 2020

    Kolumne

    Kolumne
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Pripravil: Jst 

     

    Ko sem nazadnje pisal občutke in misli iz zabave, sem to počel na soncu, v kratkih hlačah in meni značilnih gumijastih šlapih (reklame, pa ne bomo delali zastonj) na nogah. Moja poanta? Minilo je že toliko časa, da sem že pozabil, kako sploh začeti. 
    Vedno se sprašujem, naj napišem, kar sem jaz videl, ali bi moral biti analitičen in opisati objektivno. Se razpisati o tehničnih podrobnostih in se detajlno spustiti v glasbeno analizo? Pozabiti na lastno zabavo in natančno preučiti nastop? Objektivno lahko kdaj pomeni tudi kritično. A kako pisati objektivno, ko si obkrožen s tako prijetno družbo in glasbo? 

     

     "Decembrski Raggalution koncert v TrainStation SubArtu, je postal že stalnica. Videl sem fante nastopati na raznoraznih odrih, a prav doma vedno pripravijo najboljše. Tokrat so nam obljubili kar dva svoja koncerta in seveda mi radovednost ne pusti zamuditi česa takega! "



    Reggae Čuha Puha

     

     

    Prvi del so poimenovali “Reggae čuha puha”, kjer so preigravali ustaljen repertoar, ki so ga nadgradili z nekaj novitetami, v pretežno reggae slogu, kot so sami zapisali. Raggalution so skupina, ki je znana po energičnih nastopih, ki se jih je do sedaj zvrstilo že čez sto, in ne glede na to, da sem jih videl in slišal že kar dostikrat, me njihovi nastopi vedno znova povlečejo v nekakšno veselo zono - skoraj neko meditativno stanje. Videti, kako se Mak poigrava s svojim mogočnim basom, kako energično poplesavajo dredi Jeneta za tolkali. Jure na klaviaturi, ki se nenehno ziblje naprej in nazaj, tokrat brez majice in pobarvan z UV barvami, ki so žarele pod neonsko osvetlitvijo. Pavel tam v ozadju na sredini odra narekuje tempo z bobni, Istvan na trobenti, glasbilu, ob katerem vsakemu zašibijo kolena in seveda Fazo na kitari. Fazo je imej ta dan čudno dolge lase in vsi so ga klicali Pablo?! Gre seveda za Pabla Vitalija, ki je namesto Fazota vskočil dobesedno zadnjo minuto. Kot je bilo slišati, je obležal doma, bolan na svoj rojstni dan! Fazo, vse najboljše, predvsem pa očitno, čim več zdravja.
    Ne smem, seveda pozabiti na Luko, ki je kot vedno, ko je na odru, tudi tokrat prenesel svojo energijo skozi mikrofon na zares lepo zapolnjen SubArt. Prav lepo ga je videti, kako se vživi in pade v "zamaknjenost" med svojimi nastopi, kjer se zvija v nekem svojem ritmu.

     

     

     

     

    Če temu, dodamo še živahno občinstvo, ki je prišlo podpret lokalne glasbenike in med katerimi je bilo videti kar nekaj poznanih obrazov, med drugim legendarnega Ali Ena - Dalaja, Rebeko in ekipo iz skupine Good Vibrations, Leona, ki je še do nedavnega igral s fanti …  Preden tudi sam zaplavam nazaj v trans in med spomine, naj vam orišem še drugi del oziroma, drugi koncert. 

     

    Fusion rising

     

     

    Po krajšem premoru, prepotrebni ohladitvi so na oder ponovno stopili Raggalution, tokrat v delu, ki so ga sami poimenovali “Fusion rising”. Kot je v njihovi navadi, ne nazadnje so "crossover" skupina, so se žanri ponovno stopili v eno in do izraza je še bolj prišla individualna kakovost članov, ki so vsi po vrsti nadarjeni glasbeniki. Ko se jim je na odru pridružil še Tadiman, je na plesišču “zagorelo”! Dancehall vložek, ki je premaknil še najtežje noge, ki so se upirale zakonom glasbe in leno postopale na plesišču. Druščina na odru se je prijetno dopolnjevala in nam postregla s poslastico, za katero upam, da se bo nadgradila in bomo v prihodnje še kdaj videli ali slišali, kak skupen projekt! Obiskovalci in ljubitelji tovrstne glasbe potrebujemo več takih skupnih nastopov in glasbenikov, kot so Raggalution, Tadiman in konec koncev Roots in Session, ki so zaključili noč. To so glasbeniki, ki podirajo žanre in raziskujejo, kaj se da ustvariti znotraj reggaeja. Le tako se lahko scena razvija in raste. Če se bomo začeli ločevati znotraj žanra in ne sprejemali ter se prilagajali novostim in podpirali vseh lokalnih glasbenikov, se bojim, da za nami reggae glasba ne bo obstal v taki meri, kot smo jo dobili. Zagotovo pa ne bo nikoli več dosegla mesta v družbi, ki ga je včasih že imela in si ga nedvomno zasluži. 

     

     

    Vir: Tadiman YouTube

     

     


    Nazaj na zabavo? 

     

     

    Po koncertnem delu večera sta oder zavzela Roots in Session, ki sta kaj hitro zamenjala tempo in poskrbela, da smo dobili nov naval adrenalina in ustvarila “parti moment” za vse, ki so se prišli tudi znoreti, ne samo uživati v glasbi. Med tem, ko smo bili že vsi pobarvani po obrazih z UV barvami, ki so krožile med zbranimi, je ponovno na oder prišel Tadiman in ponovno razvnel vse prisotne s svojim poskočnim nastopom in glasom. Na odru se mu je pri plesu pridružila tudi Sunraa in Žiga Krebl ter Jah T, ki sta na hitro predstavila svoje mikrofonske veščine. Za vse, ki so jih še držale noge, sta Pier in Fu zaplavala tudi v bolj poskočne ritme. Med drugim je bilo slišati Charlie P-ja, Evo Lazarus, njuno novo avtorsko podlago (riddim), na katero so vokale posneli Mrigo, Ghet ter Polona in je izšla ravno v trenutku, ko se pišejo te besede. Manjkalo ni tudi D’n’B in jungle ritmov, za vse, ki jim leži bolj elektronsko obarvana glasba. 

     

     

     

     

     

     

     

     

    Ko se danes ozrem še enkrat nazaj, v kar lahko trdim, da je bil zelo prijeten večer, se lahko strinjam z besedami, ki sem jih izrekel že v soboto zjutraj, ko so se prižgale luči - eden boljših slovenskih koncertov letošnjega leta! Upam, da se ne zamerim komu, a če bi bili z nami v Kranju, bi videli, zakaj je moje subjektivno mnenje tako! Prava decembrska poslastica, ki pa je le ogrevanje za pester december, ki se nam obeta! Že ta teden v goste v Ljubljano pride Mad Professor

     

    Objektivno? 

     

    Drugič.

     

     

     

     

     

    Foto: Filip Košnik

     

     

    Kolumne
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Written by: Jure - Jst

     

    I don't write reviews of music or albums, untill I do! This tune from Nadirah X is pure FIRE and even dough it is not reggae, it still deserves my attention! So here is my review of a song "Nadz" named FIRE! This announces her next project "Never from Nowhere", a project i personally been waiting and expecting for some time now. Its a book of poetry accompanied by some sweet music.   

     

     

     

    Once again Nadirah X opens her soul and serves us energetic tune soaked with meaningful lyrics. This tune can be inspiration to lots of people and if you listen to her carefully it can help you get rid of your shackles and yuh get the feeling you can recharge your energy trough it/her. Expect no embellishment and no sweet words as this is real music from real life experience. You dont need to be hip hop fan to like this song! Its enough to like powerful lyrics and truly good production, something Nadz has spoiled us with trough her music over the years. 
    With bourbon inna hand and Peter Tosh on headphones, talking about own vision and fire inna her soul, Nadirah X once again made charismatic song, full of conscious messages and with her signature versatile flow, that only she is able to pull off. 
    Even if song title wouldn' be Fire, that don't changes the fact that is exactly that! Get ready for that red zone! 

    Kolumne
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Kolumne so zato, da se piše subjektivne stvari, kaj ne? In v opozorilo to bo tudi sledilo! Kajti govoril bom o Borisu, ja tem, ki ima "ta velik" sound system, govoril bom o Emkeju, ker da ga kao poznam, kot tudi Anino in vso ozadje, ki nas je povezalo z glasbo. Če si sposodim neko Emkejevo Facebookovo objavo: #realmusic, eni jo začutite, drugi ne! 

    Take bodo tudi naslednje besede.

     

     

    Težko bi rekel običajna nedelja. Bila je pretiroma topla za ta čas, bila je kot nalašč za druženje ob dobri glasbi. Morda še pod vplivom Martina, nekako taka ... družabna. Koncert Emkeja, Anina, dražba pod vodstvom Lastnikov Humorja in seveda selekcija Sunny Suna za gramofoni ter funky-jazzy-reggae-hiphop domačica. Spontnka! Tokrat z razlogom! In kostanjem!

    Lepo je bilo videti, da so se ljudje odzvali, ne le zaradi glasbe, dražbe ali dobre družbe. Že zaradi razloga ... zaradi podpore ... pomoči! Glede na to, da je to "glasbeni portal" bi verjetno moral pisati kaj o glasbi ... bila je čudovita! :D bila je pristna! Bile se napake, vedno so, vedno bodo. Lahko bi pisal kritično, kako je Emkej pozabil rimo, kako je Anini ene 2x zapiskalo skozi zvočnike, no, pa saj pišem o tem. Ampak to so stvari, ki so dodale globino, ki dodajo prej omenjen pristen vtis. Emkej je to oklical za vajo, zame je to "proper session", ki je kot nalašč za Lepo Žogo, vse te napake so naredile vzdušje še bolj domače. Če hočete perfekcijo, plačajte vstopnino! Ali pa pojdite v neko Filharmonijo, mogoče opero! Ta večer ste pač prišli na Spontanko - z razlogom.

    Veseli me, da je kljub moji skeptičnosti (priznam!) dražba lepo uspela in tega ne govorim pristransko, kajti nek svetleč kamen je šel za zelo lep denar, slika, majice, CDji, celo masaže in snowboard. Pujs, kamor so šli prispevki, se je lepo napolnil, kar je lep dokaz, da kljub vsemu ljudje znamo pristopiti in pomagati en drugemu. Najlepši način pa je seveda skozi glasbo.

    Vsaj zame!

    Aja, glasba! Super je bila! :D Nekako ne morem čez to, da sem že tako ali tako navdušen nad Anino in njenim vokalom. Ko zaslišim "Papa was a Rollin' Stone" je "itaq" drugo poglavje, ampak moram pa seveda pohvaliti sodelovanje z Emkejem. Poleg pesmi iz zadnjih albumov Open Eyes in Probaj Razumet smo imeli čast slišati pesmi, ki še prihajajo in za katere lahko rečem le to, da jih komaj čakam. Res se občuti in vidi kemijo, ki jo oddajajo (da, Anina je dvojec, zato množina - slišite ju lahko tudi v Generatorju, Maintainu) in enostavno ta, domača, Lepa Žoga! Tam, kjer je doma Družina Boris Sound System-a. 

    https://www.youtube.com/watch?v=e1lba7jNhbA

     

    Na prvi pogled mogoče smešno, ampak resno! Stopili smo skupaj in kupili ... odbijač! Da, je$3#n Hyundayev odbijač! Ne pozabimo pa tukaj seveda tudi na Rona, pod vso dobrodelnostjo, ki smo jo izkazali, je to nekako poslovilna zabava zanj! Kako bi veselo skakal med vso zbrano pasjo družbo, med številnimi otroci in seveda tudi med nami, prijatelji.


    In če obrazložim, zakaj to ni bila navadna nedelja.
    Bila je nedelja, ki je nekako simbolizirala boj. Boj, ki mu mi rečemo boj proti Babylonu! Slučajno je bila to tudi nedelja veselega datuma 11.11. ravno 100 let po tem, ko se je tudi uradno končala 1. svetovna vojna! Boj proti Babylonu! Pa vse najboljše Ronu, v večnih loviščih!

     




     

    Kolumne
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    Morda malo čuden naslov, a naj opozorim, da taka bo tudi recenzija. Najprej naj se opravičim vsem »svojim« reggae prijateljem, kajti pred tem še nisem napisal nobene recenzije kateregakoli albuma, kar je glede na to, da že par let urednikujem portalu kar malo... čudno. Zakaj torej Nesesari Kakalulu? Ker imam rad izzive in se mi je zdelo neskončno zanimivo napisati nekaj o skupini za katero še pol leta nazaj nisem slišal, a ko sem, sem se zaljubil na prvo noto. Zdelo se mi je nemogoče pisati o zvrsti glasbe, ki je nisem nikoli pretirano sledil, niti se zavedal kako pestra je le-ta. No ... in ker sem neučakan in je bil to edini način, da dobim v roke album, kakšen mesec pred uradno izdajo. :D Sem že omenil, da sem se zaljubil na prvo noto?

    Lahko bi vam pisal o ravnotežju sinkopiranih kitarskih ritmih, fuziji funka, afrobeata, sambe, džeza, ... lahko celo o tem kateri inštrument je prepojen s sambo, kateri je džezovsko nastrojen ... Lahko bi! A ne bom! Nisem glasbenik in takim detajlom ne posvečam preveč pozornosti. Če povem po resnici, sem sicer po duši in srcu glasbeni fanatik, a daleč od šolanega glasbenika, ki bi znal uporabiti vse termine ne da bi se pri tem osmešil. Bom pa vam povedal kaj lahko pričakujete od najnovejšega albuma, ki nosi enostaven naslov Nesesari Kakalulu. A ne še takoj, do tja še pridemo.

     

    (Vir: Facebook skupine)



    Prvič sem se srečal s skupino na finalu »nekega« maratona, ki ga organizira »neki« radio na »neki« zelo znani ljubljanski žurerski lokaciji v neposredni bližini bolnišnice na ulici, ki nosi ime po nekem Metelku. Tam sem se znašel na povabilo prijateljice, ki mi je vneto razlagala in mi polnila glavo (hvala za to) z »nekimi« »pokakanimi polulanci«. Ker nisem imun, ko vidim tako strast in zavzetost pri razlaganju, sem z zanimanjem odšel na koncert. V tistem prepolnem prostoru »nekega« kluba sem z začudenjem opazoval in poslušal, zame takrat še »neko« skupino. Pred menoj je na odru je stalo 9 neznanih mladeničev, in vsak je zavzeto »mučil« glasbilo. In to kako mučil! Kot da bi gledal otroke v glasbeni šoli, s to razliko, da so dejansko, kot celota slišati naravnost presenetljivo! Vseeno mi je bilo za »neke« sosede poleg mene in njihove grde poglede, noge so ujele ritem, glava že davno ni zdržala pri miru, ker nisem imel prostora za roke pa sem poplesaval kar s prsti. Sem rekel poplesaval? Pa saj jaz ne plešem!? Tokrat sem!

    Naj še izpolnim obljubo in povem, kaj lahko pričakujete od izdelka, ki so ga poimenovali, kar po sebi. Ne nazadnje naj bi bila to »neka« recenzije le tega. Pričakujete lahko veliko! Kar devet instrumentov (plus dva gosta), ki skrbijo za prepletajoče se ritme, podprte z osmimi vokali, ki resnično dodajo globino, četudi po vsej verjetnosti niti ne boste razumeli, kaj pojejo. Če si boste upali prepustiti glasbi, se ne upirali, (bognedaj) odmaknili svoje oči od neštetih ekranov v okolici in si vzeli čas boste morda celo dobili  za odtenek drugačen pogled na glasbo. Malo bolj igriv. Jaz sem ga! Morda boste opazili kakšen "kiks", kakšno napakico, a vam bo vseeno. Nekako da značaj glasbi in sovpada z žanrom. Če niste neki glasbeni zategnjenec, da ne uporabim kakšne hujše besede in vidite čez mejo enega žanra potem vam resnično ne bo žal drobiža, za sicer samo 6 (dolgih) pesmi, ki pa bodo na »repeat«, kar dolgo časa. Poslušali boste tolikokrat, da vam žilica ne bo dala miru in se ne boste mogli upreti koncertu, kajti ne bo vam šlo v glavo, kako lahko 17 ljudi tako lahkotno preigrava »neko« tako kompleksno glasbo. Vse dokler jih ne boste videli v živo! Šele takrat boste dojeli, da je vse kot prej omenjena otroška igra. Nedolžna, a obenem nabita s čustvi in razigranostjo.



    Jst


    https://nesesarikakalulu.bandcamp.com/album/nesesari-kakalulu

    Kolumne
    Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

    V življenju nisem napisal recenzije. Razen mogoče v srednji šoli, ko smo čitali Cankarja. Vprašanja na koncu berila "kakšen se ti je zdel roman?". Kakšen le, saj je Cankarjev...
    Prejšnji teden sem zaradi neposlušnosti do svojega cirkadijskega ritma bil preutrujen, da bi ujel izid tega biserčka. Kako mi je šele zdaj žal, že cel dan si stopnjujem občutek, ker ga že cel dan poslušam.


    Vredno je najprej omeniti njihov prvenec, Mask Of Liberty, kmalu po izidu sem fante spoznal v Brdih, kjer smo na istem dogodku igrali z Breaksi. Super, sem si mislil, spodoben reggae, pevec z dobro imitacijo jamajškega žargona angleščine, heavy bass in podobno. Poslušljivo, še isti večer sem ob 1h zjutraj prišel domov, direktno na bandcamp, snet plato, podarit 10€, zapeči CD. Vedno, ko sem se vozil okoli s Peugeotom moje mame, ki je bil tako zastarel da je še vedno predvajal CDje, so se vrteli Raggalution.
    In smo vsi peli "problem not in gonjah no no, problem in dee politician on the mission!!"

     

     

    Nov album je pa totalno drugačna zgodba. Raggalution so v iskanju svojega zvoka iz reggaeja vzeli kolikor je dopustno, da se ustvari praznina, ki je še vedno vsaj malo reggae in slednjo praznino nabasali s hranljivo fusion mineštro ki je bil moj današnji celodnevni obrok. Po cevki v žilo majkemi. In to še ni vse. Album je zelo dobro sestavljen, iz dveh tipov dobrot. Prva pesem, World Of Sleepers je lep, miren, melodičen, melanholičen, krotek. Kot uspavanka, le da ima toliko pomenljivo vsebino, da zaradi nje potem ne moreš zaspati. Plešeš z zaprtimi očmi ugledanimi v strop.
    Naslednji, Ape March, je pa precej podoben jedrskemu reaktorju, ki dela na meji nevarnih posledic. Rob termičnega ravnovesja. Totalen KABOOM vajba in energije. Pojejte se vsi, ki ste vame buljili na troli ko sem skakal in pel linijo trobente, ne veste, kaj zamujate.
    Ponavljajoč se sendvič iz mirnih in nato skoraj kaotičnih komadov popelje poslušalca na avanturo. Čez hribček v dolino in nazaj.
    Fantje dokazujejo, da izpolnjujejo edina dva pogoja, da lahko bend uspešno obstaja: Ljubezen in Napredek.
    Če prašate mene Raggalution, ste napredovali in sem vesel, da vas lahko poslušam
    Namenite jim pozornost, mogoče ste tudi vi že siti ene in iste pašte po radiu. Cajt za spremembe, oziroma, kot Luka reče

    ARE YOU READY FAR DEM CHANGES?

     

    Luka Zidarič

    © 2018 Reggae.si. All Rights Reserved. Designed By Marcel Šalej
    Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.