Pripravila V.V. 

 

 

 

Young, Gifted and Black. Tri besede, ki so pred 50 leti opolnomočile številne mlade jamajške in afriške priseljence v Veliki Britaniji in drugje. Njena avtorja, Marcia Griffiths in Bob Andy, sta s to skladbo aprila 1970 skočila med prvih 5 na angleški Official UK Chart lestvici, in s tem zakoličila pesem kot eno prvih reggae uspešnic. V Ameriki je bila pesem posneta z nikomer drugim, kot samo Nino Simone, ter izdana leta 1969. Postala je velik 'hit' in hkrati himna Ameriškega gibanja za civilne pravice.

Z izidom te pesmi pa je povezano tudi zelo pomembno kulturno gibanje v 60tih in 70tih letih. To gibanje je sprva pojavilo v delavsko naseljenem obrobnem delu Londona. Govorim o skinheadih. Ti skinheadi niso močno potencirana steroidna verzija, kot jih vidimo danes. Gre za otroke delavskih skupnosti, ki se je v tistem času razkrajala. Otroci delavcev so poskušali poustvariti duh delavskega razreda, ki pa takrat ni več obstajal. Njihove ključne lastnosti so bile poudarjanje solidarnosti, možatosti in odnosa do obstrancev. Ker so bili tudi sami izrinjeni iz »mainstreamovske« skupnosti, so poizkušali oblikovati svojo. To so storili z izjemno teritorialnostjo, ustvarile so se bande, katerih konjiček je bil »queer-bashing« in »paki-bashing« – to so bili posamezniki, ki naj bi po njihovo ponazarjali lastnosti množice, ki ne ustrezajo podobi moškosti; tako so bili recimo hipiji s svojimi dolgimi lasmi prvi na tapeti.
Kje pride tu na vrsto ska? V tistem času je bilo v Londonu ogromno mladih jamajških priseljencev, ki so prav tako padli ven iz »mainstream« občinstva, in so na vogalih ulic ustvarjali svojo glasbo. Ko je eden izmed pionirjev reggae glasbe, Max Romeo izdal pesem z naslovom Wet Dreams, je bila ta v Angliji, zaradi »preveč nazornega besedila«, prepovedana. To pa se je dopadlo skinheadom, ki so, rahlo, ali kar precej paradoksično, vzeli ska za svojo glasbo »outsiderjev« in pesem 'Wet dreams' za svojo himno, hodili so v ska klube in se družili med seboj. Vse skupaj je to trajalo dobrih 5 let. Pesem »Young, Gifted and Black«, se je na radiu začela vrteti prav v tem času, in je bila kot takšna izjemno pomembna za identifikacijo mladih, temnopoltih ljudi, ki so se iskali v novem svetu, po drugi strani pa je prišlo do izgube te zanimive povezanosti, kar je zelo poostrila tudi nova politična stranka. Izgubljene mladce je novačila izjemno desničarska (nacistična) politična stranka British movement, ki je izkoristila nacionalno naravnanost mladih za svoje gonje proti priseljencem in tako dalje. V odgovor na pesem, o kateri govori ta članek, je nastal tudi slogan »Young, Gifted and White«. Od tu naprej pa nova gibanja obritoglavcev zaidejo v dosti bolj nacistične kroge (obstajajo seveda tudi gibanja »rdečih« skinov, ki se borijo proti tem). Če želi kdo o tem izvedeti še kaj več, naj si prebere 7. poglavje knjige Spirit of '69 (povezava pod tekstom), mene pa je o tem na faksu (Filozofska fakulteta) podučil doc. dr. etnologije in antropologije Blaž Bajič.  

 

 

No, 50 let je mimo, in Trojan Records so se odločili za lansiranje kampanje, ki se pokloni izrazitemu kulturnemu momentu izpred pol stoletja, in hkrati osvetljuje množico mladih, temnopoltih posameznikov, ki ustvarjajo glasbeno sfero v letu 2020. Kampanja ima še večji pečat tudi zaradi nedavne smrti Bob Andyja, založba v njegov spomin odpira pot novim glasbenikom, kar je prav on storil toliko let nazaj. Da citiram producenta Trojan Records -Laurence Cayne-Honeysett :

»Bob ni samo igral integralne vloge v razvoju jamajške glasbe, hkrati je prispeval tudi k zgodbi Trojan Records, kjer je pisal, nastopal in produciral instrumentalne pesmi, ki so bile ključne pri vzpostavljanju založbe, kot ene izmed najpomembnejših v reggae sferi.«

V tem duhu se sedaj odvija družbena kampanja pod »haštagom« #younggiftedandblack2020, ki sprejema videe posameznikov, ki prikazujejo zgodbe odličnosti temnopoltih. Med zbirko videov, ki bodo poslani, bodo izbrani zmagovalci predstavljeni v izjemno stiliziranem videu, ki bo ponovno interpretiral sporočilo pesmi za današnjo publiko. Celotna vsebina posnetkov bo dosegljiva na spletni strani, ob pregledu pa bomo lahko videli izjemno raznolike in nepozabne zgodbe mladih temnopoltih ljudi, ki oblikujejo našo prihodnost in bodo skozi to tudi opolnomočeni.
Prav v tako negotovih časih, kot so zdajšnji, kampanja gradi na vzpostavljanju upanja v človeštvo in človečnost ljudi, ter dokazuje univerzalen jezik glasbe, ki povezuje narode in nas navdihuje v težkih časih. Navdahnimo se še mi:

 

 

Knjiga: George Marshall, 1994. Spirit of '69: Askinhead bible. – še posebej stran 22, in poglavje 7.

https://drive.google.com/open?id=1fMR6lIT_KU2xUjUPQjPeUxcQZM3LcHv1