Pripravila: V.V.

 

Overjam. Reportaža, ki jo ravno bereš je mogoče najbolj pristna s strani, da jo piše oseba, ki se je festivala udeležila prvič. Še kar nespametno, da se ga iz več razlogov nisem udeležila že prej. Mogoče pa je tako bolje. Slišala sem ogromno komentarjev o preteklih letih, o spustu kakovosti glasbe, o nasičenosti z umetnimi ljudmi in poziranjem. Sami pozerji bi rekel Alborosie (na koncu smo na njegovem koncertu to peli mi). Tako sem se odločila, da situacijo preverim tudi sama.

 


Foto: Galeria Piksi.work

 

Ali bomo kar bosi?

Scena festivala je bila ravno pravšnja za tak dogodek. Pobarvani leseni smerokazi, rasta zastave, prijetne vonjave, nasmejani obrazi in pa šotori, katerih prebivalci so skupaj ustvarili svoj remiks vseh oblik reggae glasbe. Da o drevesih in njihovih sencah, ki ustvarijo prijetno vzdušje, ko se želiš za sekundo odmakniti izpod sonca, sploh ne govorim.

Ko se sprehajam po prizorišču, mimo kočice za polnjenje telefonov (pohvalno) in varnostnikov, ki so hvale vredno stali tam noč in dan, pridem do stojnice z oblekami in različnimi izdelki, ki so jih prodajali naši zahodni sosedje. Za ovinkom in še malo naprej pa se bohotijo bari in prikolice s hrano, od katere še nikoli nobenemu ni bilo slabo, prisežem. Kar me je tukajle, zmotilo je bilo dejstvo, da niti beseda ponudbe ni bila napisana v slovenščini. Večinoma angleščina in pa italijanščina.

Razumem, večina obiskovalcev pride iz drugih držav. To se mi ne zdi zadosten razlog, da se celotna scena prilagodi, tako da se pozabi na naš jezik. Vseeno smo nekaj stoletij nazaj v sodih tihotapili knjige, da ga danes lahko uporabljamo. Morda bi bil na tem področju lahko cilj, pridobiti več domačih poslušalcev, zaradi česar bi se lahko splačalo informacije napisati še v slovenščini. Za širjenje smisla reggae glasbe že pridno skrbi kar nekaj dobrih ljudi, ki so me letos zelo lepo sprejeli medse in pokazali kaj je smisel samega festivala. Kar tako naprej!

 


Foto: Galeria Piksi.Work

 

Na katerem planetu si ti?

Ko se potem sprehodim po hribčku navzdol in proti sotočju najprej zaslišim zvoke dobre reggae roots glasbe, ki se vrti s spodnjega odra in se spustim do plaže. Kul. Všeč so mi vse barve, ki nas obdajajo, narava ki nas obkroža pa mi da občutek, da sem sredi Kolumbije in nisem bila edina ki, so ga te vibracije ponesle do Jamajke ali pa Bolivije, pa še kaj sem slišala. Dogajalo se je toliko, da sem prvi dan samo tekala od enega odra do drugega, da mi bo le uspelo ujeti čisto vse kar se dogaja. Po očitnem porazu sem se tako predala (občutkom) in se zasidrala zdaj na tem, potem na onem vogalu in opazovala delavnice z bobni in slacklineom, risanje s kano, pa tudi strmeti v vodo je bilo čisto prijetno.

 Vzdušje je bilo pravo, večina ljudi je hodila okoli nasmejanih, nabrali pa so se vsi od mladih do starih. Govorili so mi, da je celoten Overjam zdaj ena maškarada. In res se je videlo, da so nekateri  obiskovalci prišli predstavljat svoj imidž, ampak je bolj kot to vseeno prevladovala sproščenost in zabava.

 


Foto: Katrin  Žnidarčič

 

Roots, rock, reggae

Kar pa se tiče glasbe. Tudi na tem področju sem veliko slišala o nizki kvaliteti in slabem izboru glasbenikov. Takšno stvar je težko oceniti, saj je vsakemu všeč nekaj drugega. Pojavilo se je nekaj novih imen, a na žalost bolj malo od teh slovenskih. Kljub temu je bila kvaliteta na nivoju, a spet je bilo slišati kritike glede pretiravanja z dancehall glasbo, predvsem s slackness dancehallom. V nekaterih trenutkih je bilo prav težko plesati, saj se je ena pesem vrtela točno pol minute, med tem, ko je izvajalec vsake osem sekund pripomnil kakšno 'modrost'. To je subjektivno mnenje, moje in nekaterih oseb, s katerimi sem o tem govorila. Mislim pa, da vsi uživamo v takšni glasbi toliko, da je ni potrebe po menjavi pesmi vsako minuto.

Edino pravo razočaranje, ki sem ga doživela je bil koncert Alborosia, ki je očitno prišel preverit, kako znan je. Vsako pesem, kot so Poser, Kingston Town ali pa denimo Herbalist, je začel z dvema stavkoma, ostalo pa smo odpeli mi. Kot da smo zborček, ki je sam plačal, da lahko poje zanj. Glasba je bila drugače zelo raznolika, pokrili so vse od ska do roots reggae, dub, hip-hop/reggae miks, in tudi velika imena kot so Lion D, Queen Ifrica in Israel Vibration, so ponudili nastope, ki je vse ljudi vrgel na noge.

 

(Foto: Domen Hrovatin)

 

 Ki zej?

Govora je bilo, da je letos festival potekal zadnjič, a ob njegovem koncu se je že potrdila novica, da mu bomo priča tudi naslednje leto. V enem izmed intervjujev letošnjega festivala sta nam Boban, ki vodi ta in nekatere ostale tolminske festivale in Fulvio, kateri je organizator od samega začetka razložila, da se festival predaja v roke prvotnih organizatorjev, zaradi česar vsi nestrpno pričakujemo kaj nas čaka v prihodnje. Želim si, da bodo spremembe le še dvignile raven glasbe, čeprav priznam, da me je strah večje izločitve Slovencev. In manjša pozornost okoli odpadkov. Čeprav se bo Overjam na tej lokaciji odvijal zadnjič, pa je tukaj dobro biti pozitiven, saj peljemo reggae glasbo in njeno sporočilo naprej in imamo s tem zagotovljeno še vsaj eno festivalsko poletje polno užitkov. Se vidimo!

 

Fotogalerije: 

 

Galeria Piksi.Work: https://www.facebook.com/pg/Reggae.Si/photos/?tab=album&album_id=1729133580563851

Katrin Žnidarčič: https://www.facebook.com/pg/Reggae.Si/photos/?tab=album&album_id=1730587697085106

Domen Hrovatin Photography: https://www.facebook.com/pg/Reggae.Si/photos/?tab=album&album_id=1734360230041186