Rok Železnik - Željo

 

 

Trbovlje, 1. september 2006. Prvi (srednje) šolski dan. Sedim v prvi klopi s kolegom, skupaj sva bila izbrana v razred samih »tujcev« iz Zasavja. Po končanem uvodu razredničarke zagledam sošolca s "hoodijem" na katerem je karikatura mačke s kontrabasom, rdeča zvezda in napis. »Je to bend?«, ga vprašam in pokažem nanj. »Kak bend lga, tu j RFPS, matkurba«.

 

 

Naslednji dan dobim CD: »de ga nouš zgubu!«, doma ga dam v "discman" in stisnem play. Kitarski ska riff, vklopijo se orgle, bas, kasneje trobenti z temo. Dokaj hitro za moj okus, vendar prepoznam groove. Kitico začne odrezav vokal: »It doesn't matter, if you're black or white!« in zadane me v bistvo moje takratne interpretacije jamajške glasbe. Že prvi reagge CD (Gilberto Gil – Kaya N'Gan Daya; priredbe Bob Marleya) me je naučil, da smo vsi eno in tako kot so besedila večkrat ponavljala - pod soncem ni mesta za rasizem in razlikovanje, zlasti ne v glasbi. 


Poslušam CD enkrat, dvakrat, šestkrat, ga nelegalno zapečem na računalnik in vrnem sošolcu. Moje zanimanje za ska raste, tekom srednje šole spoznavam skupine in zgodovino žanra (iz katerega se je kasneje posredno razvil reggae), pa tudi trboveljsko sceno in RFPS, obiščem marsikateri njihov koncert in začnem tudi sam igrati v ska bendu.

 

(Foto: Matej Ocepek)

 


Red Five Point Star sta leta 1998 ustanovila Uroš in Jernej Grahek. Najprej kot punk trio, vendar so svojemu soundu (med drugim) dodajali elemente jamajške glasbe, vse skupaj pa so s pomočjo trobil/pihal in klaviatur zmešali v »dirty ska«. 
V začetku 00. let so svojo mešanico razširili skozi celotno domovino in koncertirali po vseh večjih (in manjših) slovenskih klubih in festivalih, leta 2002 pa so se v sklopu turneje »Pick Up Ska« odpravili tudi v tujino.


Svoj prvenec »In Color« so izdali leta 2005, na zgoščenki pa je moč slišati komade iz zgodnjega obdobja benda – prvinska in surova moč besedil z mnogobarvno paleto tematik odlično povezuje harmonsko podlago z melodičnimi vložki trobil/pihal. Zdaj že legendaren album vsebuje evergreen uspešnice, kot so »Moj Živleje«, »Petk Zvečer« in »I'll Grow Old«, trbovljske ska himne, ki mi po vseh teh letih vedno znova zazvenijo v glavi, ko se jih spominjam. Moj osebni izbor albuma: »Up On The Roof«. Začetno temo za saksofon znam na pamet še danes, harmoniziran vokal s tercami me je pogrel kakor misel o Nastji, break pred solom mi je dal željo po boksi v steno, dualnost samega sola za saksofon pa je bilo utelešenje mojega internega boja samega s seboj.

 


Z drugim albumom »Stepping Out« leta 2007 pa so RFPS dokončno stopili ven iz omare in Sloveniji (in okolici) priznali: »Evo nas!«. Album je bend potrdil kot enega najbolj koncertno aktivnih in kakovostnih glasbenih izvajalcev v Sloveniji, ugled pa so uživali že tudi izven naših meja. Album je odraz odraščanja benda, svoj sound so na stotini koncertov izpopolnili do potankosti, člani skupine pa so med seboj stkali močno vez, ki je bedela nad njimi na vseh koncertih v živo. Njihova energija na nastopih v živo je bend popeljala na naslednji nivo. Več znane so skladbe »Sunday Afternoon«, inštrumentalna klasika na kateri se predstavi tudi Matej Grahek na flavti (sodeloval je že na prvem albumu); »Midnight Dancing«, ki z refrenom aktivira publiko in prikaže bendovo obsežno znanje drugih glasbenih stilov, zame osebno pa služi kot himna drugega albuma. Omeniti velja tudi skladbo »Our Van«, ki pripoveduje o dogodivščinah članov benda iz turnejskega kombija, po kitarskem solu pa je moč slišati tudi francoski rap vložek Julien-a, frotnmana francoske zasedbe Joke, ki so z RFPS sodelovali na francoski turneji 2006 in 2007 in še dandanes sodelujejo z njimi.  Moj osebni izbor albuma: »Hangover Theme«, ki se na albumu pojavi v dveh različnih verzijah in ravno ta genialna poteza me je skupaj s temo trobil/pihal in tematiko besedila takoj pritegnila. Nimam dovolj prstov, da bi preštel kolikokrat sem zjutraj zmačkan na ves glas nabijal (in zraven pel (+ igral)) ta komad.

Leta 2010 je bend dosegel novo prelomno točko v svojem ustvarjanju z izidom albuma »Live At Trnfest«, ki so ga posneli na, uganili ste: ljubljanskem Trnfestu. Pred številno množico so preigrali vse hite prvih dveh albumov, dodali še kakšen »ad-libitum« govor frontmana in s svojo energijo ter kvaliteto navdušili številčno publiko.

 

 

Zadnji studijski album benda pa je izšel leta 2011. »Worst Case Scenario« pomeni vrhunec bendovega ustvarjanja in je bil izdan tudi v ZDA pri založbi Megalith, ki jo vodi frontman legendarne ska zasedbe The Toasters, Robert Hingley. Sodelovanje s ska veljakom je tako obrodilo sadove, semena pa so bila zasejana nekje v 2005, ko jih je »Bucket« prvič opazil na Metelkovi. Poleg albuma so se RFPS odpravili tudi na turnejo po ZDA skupaj s Toastersi in kasneje celo zaigrali kot »člani« skupine The Toasters. Ravno to dejstvo je eden večjih kazalcev, da so RFPS zgodovinsko uspešna slovenska glasbena skupina - ali je Jan f*#ing Plestenjak kdaj igral z Backstreet Boys-i? Naslovna pesem »Worst Case Scenario« je inštrumentalna mojstrovina evropske ska glasbe, ki ji parira malokatera zasedba na naši celini, »Trbowska« prevzame status himne tretjega albuma in s svojo družbeno-kritično tematiko seže v dušo slehernega  trbouca. »Social Security« je napisal Robert »Bucket« Hingley, priredba RFPS pa je narejena z izrednim posluhom za čas, ko je prvotno izšla (1992) in situacijo v kateri jo je kasneje izvedel najboljši slovenski ska bend. Moj osebni izbor albuma: »When I'm Smilling« - preprosta, lahkotna, a poskočna swingy ska skladba ob kateri se venomer počutim kot otrok brez skrbi in mi znova pričara nasmešek na obrazu.

 

RFPS final full size


Kaj še povedati o RFPS? Projekt z Big Band Vrhnika (priredba skladb za Big Band, koncerti in tv oddaja), nekaj kar praktično ne obstaja v svetovnem merilu jamajške glasbe? Kljukica. Večkratna turneja po Južni Afriki (Swaziland+Bocvana)? Kljukica. Koncertiranje po vseh kotičkih klubske scene in večjih festivalov po Evropi? Kljukica. Razbita klaviatura na ameriškem odru? Kljukica.


Besed za ta bend mi ne bo zmanjkalo nikoli in čeprav imam osebno raje drugačen ska ne morem mimo hvale in spoštovanja na račun benda, ki je skoraj samostojno začel slovensko ska sceno, jo držal pokonci in popeljal do tega, da imajo za predskupino ska bend oblečen v kostume super junakov. Mene pa bodo vedno popeljali nazaj v srednjo šolo, pa če hočem ali ne.

 

 


Čez dober teden se Red Five Point Star vračajo v rojstni kraj, kjer bodo praznovali svojo 20. obletnico delovanja. 20 let!? Že jaz se počutim starega, ko tole pišem, kaj šele člani benda. V domu Svobode, ki jih je gostil že velikokrat (tudi z legendarnimi New York Ska Jazz Orchestra) bo znova pokal po šivih, saj v Trbovljah velja, da se ne zamudi koncerta domačinov.

 

Vabljeni !

 

 

 

 

 

 

VEČ O SKUPINI PA IZVESTE NA NJIHOVIH SOCIALNIH OMREŽJIH:

FACEBOOK

SPLETNA STRAN